Večanje deleže enot razpršene proizvodnje, ki so priključene na distribucijsko omrežja električne energije, zahteva tudi vedno večjo pazljivost pri njihovi vključitvi v omrežje. V urbanih območjih so strehe stavbe najbolj primerne za postavitev fotonapetostnih sistemov. V članku je predlagan nov postopek za določanje površin stavb, ki so primerne za namestitev fotonapetostnih sistemov. Fotonapetostni potencial strešnih površin je najprej ovrednoten na osnovi podatkov LiDAR (Light Detection And Ranging) in večletnih meritev sončnega sevanja s prianometrom. Z upoštevanjem konfiguracije omrežja ter časovno odvisnih profilov porabe in proizvodnje električne energije podanih v diskretnih korakih, so določene tiste površine streh, ki pri namestitvi fotonapetosnih sistemov najbolj zmanjšajo letne izgube v obravnavanem delu distribucijskega omrežja. Razvit postopek je bil uporabljen na primeru realnega distribucijskega omrežja. Dobljeni rezultati so potrdili domnevo, da samo upoštevanje fotonapetosnega potenciala posameznih streh ne sme biti edini kriterij pri odločitvi za namestitev fotonapetostnih sistemov. Pri odločitvi je treba upoštevati tudi vplive na distribucijsko omrežje. Za ovrednotenje tega vpliva pa je treba poznati konfiguracijo omrežja in časovno odvisne profile porabe in proizvodnje, ki jih je treba upoštevati v optimizacijskem postopku.
COBISS.SI-ID: 19317526
Porast porabe energije v zadnjih letih močno vpliva tudi na okolje. Pobude za izkoriščanje sončne energije se vse bolj vključujejo v reševanje omenjene problematike predvsem v večjih stanovanjskih naseljih. Zavedati se je treba, da vse razpoložljive površine niso primerne za postavitev fotonapetostnih sistemov iz ekonomskih ali okoljskih vzrokov. Fotonapetostni potencial strešnih površin v velikih urbanih okoljih je mogoče ovrednotiti, če so na voljo podatki daljinskega zaznavanja v visoki resoluciji. V tem članku je predstavljena nova avtomatizirana metoda za ekonomsko in okoljsko ovrednotenje posameznih strešnih površin glede njihove primernosti za postavitev fotonapetostnih sistemov. Metoda temelji na določitvi fotonapetostnega potenciala streh s pomočjo podatkov LiDAR visoke resolucije in nelinearnih karakteristik izkoristka fotonapetostnih sistemov. Ekonomsko ovrednotenje smiselnosti investicij v namestitev fotonapetostnih sistemov na posamezne površine streh je izvedeno z uporabo neto sedanje vrednosti, okoljska sprejemljivost pa je ovrednotena s faktorjema EPBT (energy payback time), GGER (greenhouse gas emission rate), ki upoštevata celotno življenjsko dobo posameznih fotonapetostnih sistemov. Na opisan način je razvita metodologija za celostno ovrednotenje posameznih površin streh, ki upošteva tako fotonapetostni potencial, kot tudi ekonomsko upravičenost in okoljske vplive. Na tak način je ovrednoten tudi kumulativni vpliv namestitve fotonapetostnih sistemov na površine streh v urbanem okolju na blažitev izpustov ogljikovega dioksida.
COBISS.SI-ID: 19549718
V članku so obravnavane metode za oceno odziva regulacijskega območja pri velikih spremembah frekvence. Ker se delovna točka med tovrstnimi prehodnimi pojavi zelo spremeni se mora uporabljena metoda ustrezno prilagajati časovno spremenljivemu odzivu območja. Poleg tega so razpoložljive meritve podvržene znatnim pogreškom, njihova časovna razločljivost pa je slaba. Predlagane metode za oceno odziva temeljijo na lokalni korelaciji med odstopanjem frekvence in močjo izmenjav, ki je določena iz meritev na vseh mejnih daljnovodih območja. Izvedena je bila primerjava s klasičnim pristopom, ki uporablja razmerje povprečnih sprememb, kakor tudi s klasičnimi ocenjevalniki parametrov z minimizacijo pogreška. Ovrednotenje obravnavanih metod je bilo izvedeno z obsežnimi numeričnimi simulacijami in meritvami, pri čemer dobljeni rezultati kažejo robustne in dovolj natančne odzive predlaganih metod.
COBISS.SI-ID: 19552534
V članku sta primerjani dve različni metodi za določanje parametrov statičnega histereznega modela. Analiziran je vpliv posamezne metode na napoved oblike dinamične histerezne zanke, ki je izračunana s pomočjo parametričnega magneto-dinamičnega modela pločevine. Prva metoda temelji na delno-fizikalnem pristopu določitve parametrov, kjer sta reverzibilna in nereverzibilna komponenta magnetnega polja obravnavani ločeno. Drug pristop je čisto matematične narave, kjer so vsi parametri določeni sočasno z uporabo optimizacijskega algoritma diferenčne evolucije. Vrednosti parametrov histereznega modela so določene izključno na podlagi kvazi-statične glavne (mejne) histerezne zanke.
COBISS.SI-ID: 19526934
V članku je predstavljena množica 1-D modelov magnetilne dinamike v mehko-magnetni pločevini, ki jih lahko zapišemo v obliki sistemov navadnih diferencialnih enačb. Predstavljeni modeli upoštevajo dinamične pojave magnetenja, ki so posledica vrtinčnih tokov in histereznih snovnih lastnosti v obravnavani pločevini. Modeli se med seboj razlikujejo po načinu kako razrešimo Maxwellove enačbe, ki so povezane z ustreznimi histereznimi modeli. Predstavljeni postopki modeliranja vključujejo metodo končnih diferenc, različne metode magnetnih nadomestnih vezij ter t.i. metodo brez mreže. Predstavljena je analiza in primerjava opisanih postopkov modeliranja, kjer so upoštevane matematična zgradba, izvedba, prostorska diskretizacija in točnost modelov. Analizirani so tako tokovno kot tudi napetostno napajani modeli
COBISS.SI-ID: 19374614