Članek je objavljen v vodilni reviji na področju dodajalne izdelave. V članku je predstavljena primerjava tehnologij selektivnega laserskega sintranja in brizganja plastičnih mas pri izdelavi manjših serij plastičnih kosov. Primerjava temelji na analizi časovne in stroškovne učinkovitosti obeh izdelovalnih procesov v odvisnosti od števila kosov izbranega izdelka v seriji. Obe tehnologiji sta opisani in ocenjen je čas ter stroški za izdelavo končnega izdelka z obema procesoma. Rezultati kažejo, da učinkovitost tehnologije selektivnega laserskega sintranja narašča s kompleksnostjo izdelka in pada pri večanju števila kosov v seriji. Predstavljena analiza je uporabna kot splošen odločitveni model pri izbiri učinkovitejšega načina proizvodnje. Predstavljena je tudi smiselnost uporabe selektivnega laserskega sintranja v primerih zahtev trga po dostopnosti izdelka ne glede na velikosti serije. Analizirani so tudi možni učinki uporabe obeh tehnologij hkrati pri serijski izdelavi enakega izdelka.
COBISS.SI-ID: 19647766
Članek je bil objavljen v reviji iz faktografske baze podatkov Journal Citation Reports (JCR). Faktor vpliva revije je v letu objave znašal 3,667 in revija se je glede na faktor vpliva uvrščala v prvo četrtino (A1) revij na tem področju. Revijo izdaja ugledna založba Springer US. V članku je predstavljena optimizacija procesnih parametrov, obdelava z abrazivnim vodnim curkom z nedavno predlaganim metaheurističnim optimizacijskim algoritmom Jaya in njegovo naknadno različico, imenovano večkriterijski Jaya (MO-Jaya) algoritem. Rezultate optimizacije z algoritmoma Jaya in MO-Jaya smo primerjali z rezultati, dobljenimi z drugimi dobro znanimi optimizacijskimi algoritmi, kot so simuliranje ohlajanja, optimizacija z rojem delcev, algoritem na osnovi obnašanja kresnic, kukavičje iskanje, optimizacija na podlagi črne luknje in optimizacija na podlagi bio-geografije. Za primerjavo rezultatov MO-Jaya algoritma z rezultati, dobljenimi z uporabo genetskega algoritma za nedominirano razvrščanje in »teaching-learning« algoritma za nedominirano sortiranje, smo uporabili metodo uspešnosti hipervolumna. Ugotovljeno je bilo, da so rezultati algoritmov Jaya in MO-Jaya boljši od drugih algoritmov optimizacije, s katerimi smo opravili primerjavo. Poleg tega je v tem delu uporabljena metoda imenovana PROMETHEE za izbiro ustrezne rešitve iz več Pareto-optimalnih rešitev, ki jih ustvari MO-Jaya algoritem, ki se je izkazal kot najučinkovitejši pristop za optimizacijo procesnih parametrov.
COBISS.SI-ID: 20973846
Navedeni članek je bil v letu 2018 nagrajen s strani urednika IJPR kot eden izmed najboljših člankov v reviji IJPR. V članku je predstavljen analitični model za določitev zmogljivosti sistema avtomatskih vozičkov v avtomatiziranem regalnem skladišču z dvojno globino. Omenjeni sistem se v praksi uporablja v primeru, kadar je zahteva po pretočni zmogljivosti manjša v primerjavi od sorazmerno visoke zalogovne velikosti skladišča. Analitični model temelji na kombinaciji fiksnega dvigala, ki z dvema neodvisnima pomičnima mizama zagotavlja pomik v navpični smeri ter oskrbuje avtomatske vozičke. Avtomatski vozički so dodeljeni vsaki etaži regalnega skladišča in zagotavljajo vožnjo v vodoravni smeri. Pri izpeljavi modela je bila upoštevana dejanska hitrostno-časovno karakteristika vozičkov/dvigala. Na osnovi dejanske vozne karakteristike in teoretičnih izhodišč, so predstavljeni izrazi za izračun povprečnega časa skladiščne operacije enojnega in dvojnega delovnega cikla ter posledično pretočna zmogljivost sistema avtomatskih vozičkov v regalnem skladišču z dvojno globino.
COBISS.SI-ID: 18821142
Navedena znanstvene monografija je bila objavljena pri uglednem mednarodnem založniku Nova Science Publishers, New York, ZDA. V znanstveni monografiji je predstavljen model za izračun pretočne in energijske zmogljivosti avtomatiziranega regalnega skladiščnega sistema z avtomatsko vodenimi vozički. Avtomatizirani regalni skladiščni sistemi z avtomatsko vodenimi vozički so posebna zasnova skladiščnih sistemov, ki se v praksi največ uporabljajo za transport zabojčkov (plastičnih kontejnerjev). Sistem je sestavljen iz dveh ločenih delov, in sicer dvigala z dvižno mizo in avtomatskimi vozički, ki transportirajo zabojčke iz vhodno/izhodnega zalogovnika na poljubno (naključno) izbrano lokacijo v skladiščnem regalu. Dvigalo s pomično dvižno mizo zagotavlja navpično gibanje zabojčkov za polnjenje vhodno/izhodnih zalogovnikov v etažah skladiščnega regala. V primerjavi s klasičnimi avtomatiziranimi regalnimi skladiščnimi sistemi, ki temeljijo na regalnem dvigalu, imajo le-ti več prednosti, kot so: visoka pretočna zmogljivost, visoka fleksibilnost in prilagodljivost, itd. Namen predlaganega modela je poiskati najučinkovitejšo zasnovo avtomatiziranega regalnega skladiščnega sistema z avtomatsko vodenimi vozički glede na pogoj o maksimalno doseženi pretočni zmogljivosti in minimalni porabi (električne) energije.
COBISS.SI-ID: 512741693
Poudarki: Ta dosežek je zelo pomemben iz več vidikov: (a) raziskava vključuje zelo sodobno dodajalno tehnologijo LENS za lasersko nanašanje materialov in izdelavo izdelkov, (b) modeliranje in optimizacija postopka sta bili izvedeni s sodobnimi metodami umetne inteligence, (c) raziskava je dala pomembne smernice za praktično uporabo nove tehnologije LENS v industrijskih okoljih in za izdelavo tehnološko naprednih izdelkov, (d) raziskava je bila opravljena v sodelovanju z EMO Orodjarno d.o.o. v Celju, Slovenija, ki je ena izmed največjih orodjarn v Sloveniji, (e) dosežek je odmeven, saj ima v 2,5 letih 17 citatov v bazi WoS, (f) dosežek je bil objavljen v vrhunski mednarodni reviji z visokimi faktorji vpliva z naslovom "Materials and manufacturing processes", ki jo izdaja ena izmed svetovno največjih in uglednih založniških hiš Taylor & Francis, Philadelphia, USA. Trenutni kazalniki revije: WoS IF = 2.669 (Q2); Scopus SNIP = 1.399 (Q1); SCImago SJR = 0.95 (Q1). Podrobnejši opis dosežka: Lasersko nanašanje materialov predstavlja sodobno dodajalno tehnologijo, ki ima številne prednosti pred preostalimi tehnologijami za dodajanje kovinskih materialov. Poleg nizkega vložka energije, kakovostnega spoja in minimalne toplotno prizadete cone, to tehnologijo zaznamujejo tudi dobre mehanske lastnosti nanesenega materiala in spojev, kar je posledica hitrega hlajenja. Kljub obetavnim dosedanjim rezultatom je tehnologija še vedno v fazi razvoja. Intenzivno se uvajajo novi materiali in tehnike za določanje optimalnih procesnih parametrov. V tem članku smo razvili sistem za modeliranje (napovedovanje) lastnosti nanesenega kovinskega materiala, z načrtovanjem eksperimentov (angl. DOE) pa smo dosegli izbiro optimalnih obdelovalnih parametrov postopka nanašanja materiala. Na podlagi eksperimentalnih podatkov, pridobljenih med postopkom nanašanja, so bili izdelani modeli za napovedovanje prostornine in hrapavosti nanesenega materiala. Za modeliranje procesa smo uporabili genetsko programiranje. Nato je sistem na podlagi pridobljenega modela izdelal niz več tisoč možnih kombinacij (nastavitev) parametrov stroja. Najbolj primerni parametri stroja (tj. postopka nanašanja) so bili izbrani glede na hitrost nanašanja, porabe kovinskega prahu in hrapavosti površine. Te parametre smo določili s postopkom nedominiranega razvrščanja. Rezultati omogočajo operaterju naprave vpogled v kombinacije ustreznih procesnih parametrov, ki zagotavljajo proizvodnjo visoko kakovostnih izdelkov.
COBISS.SI-ID: 18605334
Izpostaviti je potrebno, da je dosežek objavljen v izredno priznani in cenjeni reviji z naslovom Precision engineering-journal of the international societies for precision engineering and nanotechnology-Elselvier. Uvrščena je v zgornjo četrtno najboljših revij iz obravnavanega področja (18/85) in je v letu 2017 dosegla faktor vpliva 2.582. Od leta 2017 je bil dosežek enkrat citiran. Revija je bila prvič objavljena leta 1979 in je bolj znana pod imenom Journal of the American Society of Precision Engineering. Namenjena je multi-disciplinarnim študijam in praksi visoko-preciznega inženirstva, metrologije in izdelovalnih tehnologij. Pomembnost dosežka se kaže v izdelavi sistema za nadzor hrapavosti obdelane površine pri oblikovnem frezanju s pripadajočim simulacijskim modelom, ki v realnem času simulira hrapavost površine na osnovi izmerjene rezalne sile. Učinki dosežka neposredno vplivajo na manjše obdelovalne stroške, višjo kakovost izdelkov, manjši izmet, manjšo uporabo resursov (hladilno-mazalnih sredstev) in na manjšo porabo vložene energije pri močno razširjenih postopkih visoko-hitrostne obdelave s frezanjem. V članku je predstavljen sistem za nadzor hrapavosti pri oblikovnem frezanju s pripadajočim simulacijskim modelom. Cilj opisanega nadzornega sistema je zagotavljati referenčno hrapavost površine s prilagajanjem rezalnih parametrov in vzdrževanjem konstantne rezalne sile. Za simulacijske namene je izdelan eksperimentalno potrjen simulator nadzora hrapavosti površine. Sestavljen je iz modelov, ki temeljijo na genetskem programiranje (GP), nevronskih mrežah (NN) in adaptivnem nevro-mehkem inferenčnem sistemu (ANFIS). Glavni cilj raziskave je izdelati zanesljivo metodo za napovedovanje povprečne hrapavosti površine med samim procesom frezanja. ANFIS metoda je uporabljena za določitev učinkov rezalnih parametrov in signalov rezalnih sil na hrapavost površine. S predlaganim sistemom izvedeni eksperimenti potrdijo, da je mogoče na osnovi signalov rezalni sil napovedati hrapavost površine z napako, manjšo od 3 %.
COBISS.SI-ID: 19278870
V prispevku je predstavljen novi pristop ugotavljanja trenutnega, dejanskega fizikalno kemijskega stanja hidravličnega mineralnega olja ter napovedovanje njegove preostale uporabne dobe. Ugotavljanje aktualnega stanja temelji na On-line metodi spremljanja vseh najpomembnejših parametrov olja – on-line condition monitoring, vključujoč spletni nadzor parametrov, spremljanje trendov sprememb ter alarmiranje in avtomatično ukrepanje. Adaptivno napovedovanje preostale uporabne dobe olja pa temelji na lastno razvitem testu termičnega obremenjevanja uporabljane tekočine, ki na podlagi začetnih snovnih parametrov tekočine in adaptivnega modela sprememb omogoča napovedovanje preostale uporabne dobe olja. Pristop je primeren za hidravlične naprave z velikimi količinami hidravličnega olja ali za stroje in naprave izrednega strateškega pomena.
COBISS.SI-ID: 17886230
V prispevku so predstavljeni rezultati raziskav, vezani na uporabo ionskih tekočin hidravličnih sistemov. Razvite ionske tekočine imajo izvrstne mazalne in druge lastnosti, so okolju prijazne ter omogočajo energetsko učinkovito delovanje hidravlične naprave. V prispevku so primerjane tiste osnovne lastnosti ionskih tekočin in klasičnega hidravličnega olja, značilne in pomembne za uporabo kot hidravlične tekočine. V vseh ozirih so po svojih lastnostih veliko boljše od olj in kompatibilne z materiali gradnikov hidravličnih naprav.
COBISS.SI-ID: 21990678
Ugotovitve, predstavljene v članku, podajajo smernice za robotsko rezkanje. Natančnost rezkanja se po delovnem prostoru robota izrazito spreminja, kar pomeni, da je faza načrtovanja robotskega rezkanja zelo pomembna tj. postavitev obdelovanca v delovni prostor robota in določitev poti orodja. Postavitev obdelovanca v delovni prostor CNC obdelovalnega stroja je sicer preprosta naloga. Sodobni CNC stroji so opremljeni s standardiziranimi vpenjalnimi napravami, dovoljene mere obdelovanca so predpisane v dokumentaciji stroja, tolerančne mere končnega izdelka pa so znane vnaprej. Uporabnik tako brez težav izbere najboljši stroj za določeno nalogo. Ko tolerance izdelka to dopuščajo, so tudi industrijski roboti lahko alternativa specializiranim CNC strojem, vendar za natančno izdelavo izdelka z robotom nekateri pomembni tehnološki podatki manjkajo. Za standardne industrijske robote proizvajalec podaja topologijo, dimenzije in dosegljiv delovni prostor robota, njegove natančnosti po celotnem delovnem prostoru pa ne. Če želimo rezkati izdelek s predpisano natančnostjo, v dokumentaciji ne najdemo podatka, kako blizu mej delovnega prostora robota se obdelovanec še lahko nahaja. Ta članek opisuje novo metodologijo za rešitev omenjenega problema. Na podlagi eksperimentalnih podatkov je bilo ugotovljeno, da lahko delovni prostor standardnega industrijskega robota s šestimi prostostnimi stopnjami razdelimo na dve področji, eno s primerno natančnostjo rezkanja in eno s hitro padajočo natančnostjo rezkanja. Za osamitev področja, primernega za rezkanje, smo razvili algoritem za področno nedominirano razvrščanje in pridobili mejo natančnosti, ki ločuje omenjeni področji. V drugi polovici prispevka smo uporabili genetski algoritem, zasnovan na nedominiranem razvrščanju in našli največji obdelovanec izbrane oblike ter njegovo pozicijo in orientacijo v področju, primernem za rezkanje. Robotsko rezkanje se uporablja tudi že v nekaterih vodilnih tehnoloških podjetjih v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 20693782
V prispevku je opisan pristop, ki odpravlja običajne omejitve pri oblikovanju prilagodljivega obdelovalnega sistema; iskanje najboljše rešitve je prepuščena izključno umetni inteligenci. Predstavljeni sistem je sestavljen iz podsistema za kreacijo, ki lahko uporablja različne evolucijske optimizacijske metode, in podsistema za evaluacijo. Za kreacijo je bila uporabljena metoda rojev. Evalvacija rešitev uporablja inteligentno iskanje najkrajših poti v prilagodljivem obdelovalnem sistemu. Sistem se je izkazal za inovativnega, ker išče najboljšo obliko z ozirom na namen sistema in ne uporablja poenostavitev, ki jih uporablja človek.
COBISS.SI-ID: 13896470