V članku je predstavljen sistem za samodejno zaznavanje obrabe in poškodb orodja na CNC rezkalnem stroju z uporabo strojnega vida. Z razvitimi algoritmi za segmentacijo slike orodja in inovativnim pristopom pridobivanja značilk (angl. Feature extraction), ki opisujejo posamezen zob orodja stebelnega rezkala (angl. end mill), se iz zajete slike učinkovito pridobijo informacije, ki predstavljajo pomembne značilnosti posameznega zoba orodja. Predlagani pristop pridobivanja značilk (angl. Feature extraction) je robusten in neodvisen od velikosti (scale) ter rotacije stebelnega rezkala na zajeti sliki. Razvrščanje značilk orodja smo izvedli z dvema pristopoma, in sicer s k-nearest neighbors algoritmom (k-NN) in z umetno nevronsko mrežo (angl. Artificial neural network – ANN). Oba pristopa smo testirali s testno bazo slik orodij in rezultate med seboj primerjali, pri čemer smo validacijo razvrščanja izvedli z 10-fold cross-validation metodo. Najboljšo natančnost razvrščanja (92.63%) smo dosegli z uporabo umetne nevronske mreže. Rezultati so potrdili, da lahko s predlaganim pristopom izboljšamo nadzor nad obrabo in poškodbami orodja, posledično pa se izboljša učinkovitost in zanesljivost delovanja CNC-rezkalnega stroja.
COBISS.SI-ID: 19214358
Predstavljena je analiza kakovosti laserskega reza neobičajne pločevine volframove zlitine (W ≈ 92,5% ostalo Fe in Ni) debeline 1 mm. Uporabljena je povratna nevronska mreža za napovedovanje kakovosti razreza s CO2 laserjem. Vhodni parametri so bili moč laserja, hitrost pomika in vrsta pomožnega plina, izhodni parametri pa so bili širina zareze in hrapavost reza. Rezultati kažejo, da je opisana nevronska mreža lahko uporabno orodje za analizo in napovedovanje teh dveh parametrov.
COBISS.SI-ID: 19154966
V delu je bil uporabljen genetski pristop za modeliranje podaljšanja vzorcev pri hladnem vlečenju preizkušancev iz bakrove zlitine. Uporabljena je bila metoda genetskega programiranja, ki temelji na Darwinistični naravni selekciji in bioloških načelih. V raziskavi smo vzorce preoblikovali z različnimi procesnimi parametri (stopnjami deformacije, koeficienti trenja), ki so vplivali na podaljšanje vzorca iz bakrove zlitine. Na osnovi eksperimentalno pridobljenih podatkov smo v fazi učenja s pomočjo genetskega programiranja dobili različne modele za napovedovanje podaljšanj testnih vzorcev. Natančnost najboljših modelov smo preizkusili še s testnim naborom eksperimentalnih podatkov. Prav tako smo izvedli primerjavo med rezultati, ki smo jih dobili z genetskim programiranjem in rezultati, dobljenimi z regresijsko metodo.
COBISS.SI-ID: 18521110
Zasnovan je sistem za vizualno kontrolo odrezkov pri oblikovnem frezanju. Sistem prilagaja podajalno hitrost z namenom doseganja konstantne hrapavosti obdelane površine. Predlagan sistem ima modularno zgradbo in se sestoji iz optičnega vizualnega sistema (OVS), adaptivne regulacije velikosti odrezka in napovednega modela hrapavosti površine. OVS sistem je uporabljen za določanje velikosti odrezkov s kamero. Za nadzorovanje odrezkov je uporabljen delilni regulator, ki s prilagajanjem podajalne hitrosti zagotavlja konstantno hrapavost obdelane površine. Hrapavost obdelane površine se napoveduje na osnovi detekirane velikosti odrezkov. Učinkovitost strategije nadzora odrezkov je testirana s simulacijami pri različnih skočnih spremembah kontaktnih površin med obdelovancem in orodjem. Za namen simulacije je izdelan simulator procesa frezanja. Adaptivni inferenčni mehki sistem (ANFIS) je uporabljen za simuliranje velikosti odrezkov med frezanjem.
COBISS.SI-ID: 18907670
Na področju hidravlične pogonske tehnike so kot napajalni sistemi v uporabi različne kombinacije pogonskega motorja in črpalke. Sedaj najpogosteje uporabljana koncepta, variabilna črpalka gnana z elektromotorjem s konstantno vrtilno hitrostjo oz. konstantna črpalka gnana s hitrostno reguliranim pogonom, imata določene slabosti: doseganje maksimalnega izkoristka pogonskega sklopa, ne da bi pri tem poslabšali dinamiko pogona. Kombinacija variabilne črpalke gnane s hitrostno reguliranim elektromotorjem, ponuja možnost nastavljanja dveh parametrov pogona, vrtilne hitrosti elektromotorja in dobavne količine črpalke. Takšna kombinacija omogoča vsem komponentam pogonskega sklopa, da delujejo v področju svojega maksimalnega izkoristka, t.i. pogonski koncept maksimalnega izkoristka – »eta drive concept«. Predpostavka za sintezo primernega regulatorja je vsekakor poznavanje celotnega polja izkoristkov, vezano na obratovalne parametre in za vsako komponento pogonskega sklopa. V prispevku je predstavljena procedura določanja področij maksimalnih izkoristkov, najprej na osnovi simulacije z podrobnimi modeli uporabljenih komponent in nato še potrditve z eksperimentom.
COBISS.SI-ID: 19213846