Predstavljeni sta dve metodi stabilizacije optoelektronskega oscilatorja. Z uporabo frekvenčnega diskriminatorja s kontrolno povratno zanko je bila izboljšana dolgotrajna stabilnost. Naša raziskava je pokazala, da pravilno zasnovana regulacijska zanka ne poveča faznega šuma. Druga metoda stabilizacije je bila uporabljena za povečanje razmerja dušenja stranskih rodov. To je bilo doseženo z dodatno krmilno zanko v obliki dodatne fazne modulacije v oscilatorski zanki. Obe metodi sta zasnovani za istočasno delovanje. Ta izvedba omogoča tako enostavno kot stroškovno ugodno izvedbo opto-elektronskega oscilatorja.
COBISS.SI-ID: 11249748
V članku je predstavljen nosljiv sistem za urjenje, ki nudi podporo procesu učenja pravilnega izvajanja gibalnih vzorcev v športu. Sistem vključuje uporabniški vmesnik na osnovi gest in biološko povratno vezavo v realnem času. Za predstavitev koncepta predlaganega sistema je bila razvita aplikacija za urjenje golfskega zamaha. Aplikacija uporablja senzorje vgrajene v pametnem telefonu in zvočni povratni kanal. Golfistu pomaga odpraviti neželene premike glave med izvajanjem zamaha. Uporabnik aplikacijo upravlja z gestami. Med samim zamahom je uporabniku v realnem času na voljo zvočna povratna informacija o morebitnih presežnih premikih glave. Terenski testi kažejo, da je razvita aplikacija učinkovito orodje pri urjenju golfskega zamaha.
COBISS.SI-ID: 11111764
V raziskavi ugotavljamo stopnjo stresa uporabnika na kar se da neinvaziven način, s pomočjo analize vedenjskih in kontekstualnih podatkov, zbranih v realnih situacijah s pametnim telefonom. Zbrane informacije vključujejo zvok, podatke žiroskopa in pospeškometra, svetlost okolja, vključenost zaslona, samo-ocenjen nivo stresa in tip trenutne aktivnosti. Na tej osnovi so zgrajeni trije analitični modeli: dva z upoštevanjem trenutnih aktivnosti uporabnika in ena brez njih. Klasifikacija v stanja nizkega in visokega stresa, ki je bila izvedena za posamezna modela z upoštevanjem trenutne aktivnosti, je pokazala za 3,9% večjo natančnost, kot v modelu brez upoštevanja trenutne aktivnosti. Za identifikacijo aktivnosti je bila razvita aplikacija, delujoča na sistemih Android.
COBISS.SI-ID: 11118420
V članku je predstavljena uporabniška študija o interakciji z informacijskim sistemom v vozilu. Motivacija za raziskavo je bila preučiti subjektivno in objektivno izmerjen vpliv uporabe eno- ali večmodalnega informacijskega sistema med vožnjo. Hierarhični meni v obliki seznama razpoložljivih možnosti je bil predstavljen zvočno, vizualno v obliki projekcije na vetrobranskem steklu (ang. head-up display) in zvočno-vizualno (večmodalno) kot kombinacija obeh vmesnikov. Uporabniki so med upravljanjem vozila v simulatorju vožnje opravljali vrsto nalog z različno stopnjo težavnosti. Poskus je pokazal, da je interakcija z vizualnim in večmodalnim prikazovalnikom hitrejša in učinkovitejša od interakcije z zvočnim prikazom. Vsi vmesniki so imeli podoben vpliv na vožnjo. Čeprav nismo našli bistvenih razlik med vizualnim in večmodalnim prikazovalnikom z vidika njune učinkovitosti in vpliva na varnost vožnje, se je večina testnih uporabnikov odločila za uporabo večmodalnega prikazovalnika.
COBISS.SI-ID: 10729812
Prispevek najprej vpelje pristop za generiranje enakomerno porazdeljenih vektorjev v večdimenzionalnem prostoru na osnovi enakomerno porazdeljenih ortogonalnih matrik. Pristop je implementiran v optimizacijskem postopku iz družine adaptivnih mrežnih direktnih optimizacijskih postopkov (MADS). Na osnovi numerično izračunanega drugega smernega odvoda vzdolž enakomerno porazdeljenih iskalnih smeri postopek aproksimira Hessejevo matriko. Aproksimacija je uporabljena za izračun kvazi-Newtonovega koraka, ki pospeši konvergenco k rešitvi. Dobljen optimizacijski postopek je preizkušen na naboru matematičnih testnih funkcij. Izkaže se za učinkovitejšega od trenutno najboljšega objavljenega postopka iz družine MADS.
COBISS.SI-ID: 11235924