Robustnost je pomemben dejavnik uspeha za proizvodne mreže, v katerih je delovanje podjetij podvrženo negotovem okolju. V članku je preiskana odvisnost med robustnostjo in velikostjo mreže. Študija temelji na simulacijskem eksperimentu, v katerem je nedoločeno okolje modelirano kot motnje v povpraševanju. Odločitveni model temelji na modelu odločanja socialno povezanih ljudi. Rezultati kažejo, kako sta robustnost in produktivnost odvisni od velikosti sistema in strukture povezav v mreži in kako se da rezultate uporabiti za izboljšanje načrtovanja in delovanja proizvodnih sistemov prihodnosti.
COBISS.SI-ID: 13971739
Članek poroča o konceptu vlakenskega laserja arhitekture oscilator ojačevalec, ki deluje v kvazi kontinuiranem načinu. Izhodne bliske se lahko modulira s frekvencami do 40 MHz s čimer lahko proizvede laserske bliske z nastavljivo dolžino in repeticijo. Dosežena je bila izhodna moč preko 100 W. Kontrast pri preklopu med bliski je bil preko 25 dB. Laser je sestavljen iz dvokanalnega (dve valovni dolžini) vzbujevalnega vira, dvostopenjskega vlakenskega ojačevalnika in volumske Braggove mrežice. Slednja služi za izločitev nezaželenega kanala. Tema članka je tudi minimizacija prenihajev in je podprta z eksperimenti ter modelsko analizo.
COBISS.SI-ID: 14385947
Raziskani so bili vplivi laserskega udarnega utrjevanja brez zaščitne prevleke na rast razpoke pri visokocikličnem utrujanju in na lomno žilavost materiala. Lasersko udarno utrjevanje se je izvedlo na kompaktno nateznih vzorcih na obeh straneh, pravokotno na smer širjenja razpoke. Testi so bili izvedeni po dodatnem brušenju stranskih obdelanih površin. Dinamični preizkus je potekal na frekvencah med 116 in 146 Hz pri R=0.1, z iniciacijo utrujenostne razpoke pri konstantni intenziteti ter s padajočo intenziteto napetosti med meritvijo. Pri iniciaciji razpoke smo ugotovili, da je potrebno manjše število ciklov za nastanek pred-razpoke pri lasersko obdelanih vzorcih. Prav tako smo ugotovili hitrejšo rast razpoke v lasersko obdelanih vzorcih, kar je posledica nateznih zaostalih napetosti v jedru vzorca oziroma manj izrazitem polju tlačnih zaostalih napetosti. Mejna intenziteta napetosti se je zmanjšala za 60 % po laserski obdelavi. Lomno žilavost se je zmanjšala za 28-33 % po laserski obdelavi. Prelomna površina med utrujenostno in statično razpoko kaže ravno fronto rasti razpoke, med tem ko pri lasersko obdelanih vzorcih pride do hitrejše rasti razpoke v notranjosti, zato je fronta rasti utrujenostne razpoke ukrivljena.
COBISS.SI-ID: 14539035
Radiofrekvenčno varjenje je proces spajanja materialov, ki deluje na principu dielektričnih izgub in je primeren za spajanje plastičnih materialov v biomedicinskih aplikacijah, kot so na primer vrečke za dializo. Za tovrstne aplikacije je pomembno, da so vari dobre kvalitete, saj se zahteva sterilnost. To ponavadi pomeni, da morajo vari imeti vnaprej določeno nosilnost. V realnem okolju se za namen testiranja uporablja porušne preiskave na vzorčnih vrečkah. To je seveda časovno zelo zamudno. Poleg tega ni rečeno, da dobljene rezultate lahko prenesemo na celotno šaržo. Posledično je bila sprejeta odločitev, da se zasnuje nadzorni sistem, ki bo s pomočjo umetne inteligence na osnovi meritev v realnem času določil kvaliteto vsakega vara.. Pri tem je glavni merilni signal pomik zgornje elektrode. Različni parametri, ki jih lahko dobimo na osnovi te krivulje, so v relaciji z nosilnostjo vara. Zaradi fluktuacij v tlaku stisnjenega zraka, ki se odražajo v spreminjanju pritisne sile, je bil dodan tudi senzor sile. Rezultati meritev na obeh senzorjih so vhodni signal za LVQ nevronsko mrežo. Ta tip nevronske mreže je prikladen za sortiranje vhodnih vektorjev v različne razrede. V našem primeru to pomeni v razred varov dobre kvalitete, oziroma v razred nekvalitetnih varov. Eksperimenti so pokazali, da daje predlagana nevronska mreža dobre rezultate in je lahko zelo koristna v proizvodnem okolju.
COBISS.SI-ID: 14382619
Obravnavali smo toplotni cikel volframove zlitine WNi28Fe15, ki se uporablja za dodajni material pri navarjanju na površino orodji za visokotlačno litje. Za navarjanje po TIG postopku varjenja smo uporabili dodajni material iz volframove zlitine v obliki palic. Navarjali smo na valjaste vzorce iz orodnega jekla AISI H13. Za toplotni cikel na vzorcih premera 30 mm in višine 40 mm smo uporabili frekvenčni generator, ki deluje z 20 kHz. Skozi notranjo izvrtino v vzorcih smo pretakali vodo s temperaturo 8 °C. Vsak toplotni cikel je bil sestavljen iz faz segrevanja dolgih 5 s in faz ohlajanja dolgih 30 s. Temperaturo površine smo med segrevanjem merili z infrardečo kamero. Izvedli smo analizo mikrostrukture na navarjenem vzorcu. Ugotovili smo njihovo izjemno toplotno odpornost v primerjavi s kontrolnim toplotno obdelanim vzorcem iz orodnega jekla za delo v vročem AISI H13. Trdota navarjenih vzorcev iz volframove zlitine je bila za približno 100 HV0.5 višja v primerjavi s kontrolnim toplotno obdelanim vzorcem iz orodnega jekla za delo v vročem AISI H13. Dodatno smo izmerili še temperaturni koeficient linearnega raztezka za zlitino WNi28Fe15 v območju od sobne temperature do 1100 °C.
COBISS.SI-ID: 14404123