Vzorci senzibiliziranega nerjavnega jekla AISI 304 so bili izpostavljeni stalni natezni obremenitvi v vodni raztopini natrijevega tiosulfata. Tako doseženo interkristalno napetostno-korozijsko pokanje je bilo sočasno spremljano z več tehnikami: elektrokemijski šum, akustična emisija in raztezanje vzorca. Spremljan odsek vzorca je bil tudi slikan s kamero,slike so bile naknadno analizirane z metodo korelacije digitalnih posnetkov. Opažene so bile korelacije med rezultati, ki so bile podrobno analizirane. Elektrokemijski šum in raztezek sta povezana z razširjanjem razpoke v zgodnjih fazah, medtem ko je akustična emisija povezana z zadnjo fazo zloma. Analiza korelacije digitalnih posnetkov prav tako zazna razvoj razpok in se uporablja za merjenje dolžine in odprtost razpok.
COBISS.SI-ID: 1618535
Raziskali smo obnašanje stanovanjskih stavb iz aeriranega celičnega betona pri potresni obtežbi. Na potresni mizi smo preiskali dva modela tro- in en model štirinadstropne stavbe. Čeprav so bili po višini in tipu stropov različni, so se modeli obnašali podobno, z nastankom strižnega etažnega mehanizma pri mejnem stanju porušitve. Na podlagi ugotovljenega mehanizma smo obnašanje računsko ponazorili z enostavnim modelom s koncentriranimi masami in etažnimi histereznimi pravili. Primerjava izmerjenega in izračunanega odziva je pokazala dobro ujemanje.
COBISS.SI-ID: 1837927
V članku je opisana karakterizacija korozije jekla v betonu na makro in mikro ravni. Predstavljene so nove naprednejše metode spremljanja poteka korozijskih procesov (metoda sklopljene mreže elektrod ter električni uporovni senzorji). Meritve smo spremljali v dolgem časovnem obdobju med cikličnim močenjem z vodo in kloridno raztopino ter sušenjem. Obseg korozijskih poškodb je bil ocenjen s pomočjo mikro računalniške rentgenske tomografije (mikroCT) in SEM. S kombinacijo uporabe mikroCT in elektrokemijskih metod so tako predstavili nov vpogled v mehanizme korozijskih procesov jekla v betonu.
COBISS.SI-ID: 1966695
Jeklarska žlindra je razmeroma pogosto uporabljena surovina za nadomeščanje naravne agregata v cestogradnji. Uporabo nadomestnih surovin je smiselno ovrednotiti tudi z vidika vplivov na okolje. Z metodo analize življenjskega cikla smo primerjali in ovrednotili izgradnjo dveh možnih obrabnih asfaltnih plasti za cestišče. Prva je tradicionalna obrabna plast, narejena z uporabo karbonatnih in silikatnih agregatov, druga pa alternativna, reciklirana obrabna plast, kjer smo naravne silikatne agregate nadomestili z umetnimi agregati iz črne jeklarske žlindre. V slednjem primeru smo zmanjšali porabo naravnega agregata in preprečili odlaganje žlindre. Kot vezivo v obeh primerih nastopa bitumen, vendar je njegova poraba v alternativnem scenariju večja (torej je s tega vidika večja potreba po fosilnih gorivih). Zanimalo nas je, ali je uporaba alternativne asfaltne zmesi okoljsko sprejemljivejša od tradicionalne asfaltne zmesi, in za koliko. Rezultati so pokazali, da je uporaba reciklirane asfaltne zmesi okoljsko sprejemljivejša, saj izkazuje znižanje vpliva na zakisovanje, evtrofikacijo in nižji vpliv na nastanek smoga (vse za približno 20 % manj kot pri tradicionalni asfaltni zmesi). Rezultate smo preverili pri različnih transportnih razdaljah naravnih in nadomestnih umetnih agregatov, da bi bili ti koristni za različne primere in na splošno zanimivi za graditelje cest. Ugotovili smo, da je alternativni scenarij v prednosti tudi v primeru, ko je transportna razdalja agregata iz jeklarske žlindre velika (~100 km) in naravnega silikatnega agregata minimalna. Alternativni scenarij ima manjši ogljični odtis v primeru, ko sta transportni razdalji za obe vrsti agregata enaki, razmerje se spremeni ko prevoz agregata iz jeklarske žlindre preseže 160 km.
COBISS.SI-ID: 2069863
V članku so opisani okoljski vplivi ter mehansko fizikalne lastnosti cementnih kompozitov, v katerih smo 30% cementa nadomestili s ponovčno žlindro. Okoljska sprejemljivost take uporabe tovrstne žlindre je bila ocenjena na podlagi dolgoročnega izlužitvenega testa, ki je potekal 180 dni. Izlužitveni test je bil izveden na monolitnih ter zdrobljenih kompozitih tako v vodi kot v slani vodi. Po končanem testu je bila izvedena tudi mineraloška karakterizacija. Rezultati so pokazali, da preiskovana žlindra stabilizira krom z njenimi redukcijskimi in hidravličnimi karakteristikami. Še več, dodatek ponovčne žlindre prispeva k zmanjševanju koncentracije Cr(VI) v izlužkih cementnih malt, kar pomembno vpliva na okoljski aspekt. Od ostalih kovin sta se v višjih koncentracijah izluževala molibden in barij, a le v zdrobljenih kompozitih z dodatkom bele žlindre. Rezultati mehansko-fizikalnih lastnosti kažejo, da je tudi z maltami z dodatkom bele ponovčne žlindre mogoče doseči lastnosti, ki so ustrezne za določen namen uporabe. Rezultati potrjujejo, da preiskovano belo ponovčno žlindro lahko recikliramo kot suplementarni cementni material.
COBISS.SI-ID: 28586535
Z uporabo različni elektrokemijskih metod smo spremljali korozijo bakra v slani podtalnici v in brez prisotnosti bentonita. Površine smo pregledali z SEM/EDS, Ramansko in augerjevo spektroskopijo. V obeh okoljih že zelo male vsebnosti sulfinov vplivajo na potek rasti korozijskih produktov na bakru. Pri normalno zračenih pogojih se Cu2S film pretvori v nezaščitno plast kuprita in korozija se nadaljuje z rastjo atakamita na zunanji strani. V prisotnosti bentonita je korozija zaradi počasnejše difuzije kisika počasnejša, na površini kuprita so opazne piting oblike korozije.
COBISS.SI-ID: 2071655
V članku je preučevana učinkovitost utrjevanja tradicionalno zgrajenih troslojnih kamnitih zidov z oblogami iz kompozitnih materialov. Obloge iz malte ali epoksida so armirane z mrežo iz steklenih vlaken. Na zidove so nanešene na štiri različne načine: obloge so na eni strani ali obeh, ter sidrane ali ne v vogale zidovju. S ciklično strižno obremenitvijo pri konstantni tlačni napetosti je bilo preizkušenih deset zidov, od katerih sta bila dva preizkušena v referenčnem, neutrjenem stanju. Štirje zidovi so bili najprej preizkušeni do pojava poškodb, zatem utrjeni in ponovno preizkušeni do porušitve. Preostali štirje zidovi so bili utrjeni nepoškodovani in preizkušeni do porušitve. Vsi zidovi so se porušili strižno. Strižne odpornosti se je v primerjavi z referenčnimi zidovi povečala za 2,5 do 4,0 krat. Stopnja povečanja ni bila odvisna od vrste obloge, temveč od tehnologije nanosa. Obloge so povečale togost zidov, kapaciteto pomikov in sposobnost disipacije energije.
COBISS.SI-ID: 2073703
Obravnavani so bazenski požari v nadzemnih skladiščih aluminijastojeklenih rezervoarjev lahkega kurilnega olja (LKO). Razvit je model za oceno tveganja širjenja požara med rezervoarji. Radiacijski vplivi plamenskega telesa gorečega rezervoarja so upoštevani z modelom trdnega plamenskega telesa, toplotni in mehanski odziv sosednjih rezervoarjev pa je določen z materialno in geometrijsko točnim numeričnim modelom. Izpeljava modela je prikazana na primeru skladišča LKO lociranega v bližini pristanišča v Kopru v Sloveniji. V podporo modelu so povzeti dostopni podatki iz obstoječe znanstvene literature. S pomočjo slednjih so izpeljani analitični obrazci za izračun sevalnih karakteristik bazenskih požarov LKO. Dodatni potrebni podatki so pridobljeni s pomočjo eksperimentov. Predstavljeni so požarni eksperimenti na bazenskih požarih LKO premera 300cm pri različnih hitrostih vetra ter visokotemperaturni enoosni natezni eksperimenti različnih aluminijevih zlitin tipa 3xxx in 6xxx. Model je neposredne praktične uporabnosti (analize tveganja), lahko pa se ga uporabi za nadaljnje raziskave (npr. občutljivostne analize in parametrične študije). V zadnjem delu članka je predstavljena parametrična študija, ki obravnava možne vplive visokotemperaturnega lezenja aluminija 3xxx.
COBISS.SI-ID: 2163047
Zaradi poslabšanja stanja pri številnih betonskih konstrukcijah, ki so bile dlje časa izpostavljanje različnim klimatskim pogojem, je izvajanje obnovitvenih del betonskih elementov v porastu. Sanacijske malte morajo, predno se uporabijo v praksi, izpolnjevati zahteve serije standardov EN 1504. V študiji smo različne mešanice alkalno aktiviranih malt, ki bazirajo na treh različnih prekurzorjih (elektrofiltrski pepel, tla granulirane plavž žlindra, in metakaolin) ovrednotili glede na njihovo primernost za popravilo betona. Medtem ko je pri malti na osnovi žlindre prišlo do delaminacije od betonske podlage, ta drugi dve malti, za kateri sta bila uporabljena elektrofiltrski pepel in pa metakaolin, izkazali dobre mehanske lastnosti in dober oprijem. Sprijemna trdnost malt na osnovi metakaolina in elektrofiltrskega pepela je bila v območju od 1,8 do 2,3 N/mm2, kar ustreza zahtevam malt tako za konstrukcijska kot nekonstrukcijska popravila. Kljub vsemu, da je bilo kapilarno vpijanje vode vseh treh mešanic glede na zahteve standarda EN 1504-3 v primeru konstrukcijskih popravil previsoko, imajo malte na osnovi elektrofiltrskega pepela in metakaolina potencial, da se uporabijo za rekonstrukcijska popravila. V vseh treh mešanicah se je za problematično izkazal tudi pojav eflorescence.
COBISS.SI-ID: 2231911
Fotokatalitičen TiO2 razgrajuje organski material neselektivno. Pri nekaterih aplikacijah, kot je na primer razgradnja onesnažil, pa je selektivna razgradnja onesnažil koristna. Sintetizirali smo fotokatalitsko aktivne nanodelce jedro@plašč TiO2@SiO2, ki izkazujejo bistveno hitrejšo razgradnjo modelnega onesnažila (rodamina B) v vodi v prisotnosti visoke koncentracije naravno prisotne organske snovi v primerjavi s samim TiO2 (P25). Učinek selektivne razgradnje pripravljenega materiala smo razložili na podlagi rezultatov tranmisijske elektronske mikroskopije, adsorpcije dušika, rentgenske praškovne difrakcije in merjenja zeta potenciala.
COBISS.SI-ID: 2268519