Jeklarska žlindra je razmeroma pogosto uporabljena surovina za nadomeščanje naravne agregata v cestogradnji. Uporabo nadomestnih surovin je smiselno ovrednotiti tudi z vidika vplivov na okolje. Z metodo analize življenjskega cikla smo primerjali in ovrednotili izgradnjo dveh možnih obrabnih asfaltnih plasti za cestišče. Prva je tradicionalna obrabna plast, narejena z uporabo karbonatnih in silikatnih agregatov, druga pa alternativna, reciklirana obrabna plast, kjer smo naravne silikatne agregate nadomestili z umetnimi agregati iz črne jeklarske žlindre. V slednjem primeru smo zmanjšali porabo naravnega agregata in preprečili odlaganje žlindre. Kot vezivo v obeh primerih nastopa bitumen, vendar je njegova poraba v alternativnem scenariju večja (torej je s tega vidika večja potreba po fosilnih gorivih). Zanimalo nas je, ali je uporaba alternativne asfaltne zmesi okoljsko sprejemljivejša od tradicionalne asfaltne zmesi, in za koliko. Rezultati so pokazali, da je uporaba reciklirane asfaltne zmesi okoljsko sprejemljivejša, saj izkazuje znižanje vpliva na zakisovanje, evtrofikacijo in nižji vpliv na nastanek smoga (vse za približno 20 % manj kot pri tradicionalni asfaltni zmesi). Rezultate smo preverili pri različnih transportnih razdaljah naravnih in nadomestnih umetnih agregatov, da bi bili ti koristni za različne primere in na splošno zanimivi za graditelje cest. Ugotovili smo, da je alternativni scenarij v prednosti tudi v primeru, ko je transportna razdalja agregata iz jeklarske žlindre velika (~100 km) in naravnega silikatnega agregata minimalna. Alternativni scenarij ima manjši ogljični odtis v primeru, ko sta transportni razdalji za obe vrsti agregata enaki, razmerje se spremeni ko prevoz agregata iz jeklarske žlindre preseže 160 km.
COBISS.SI-ID: 2069863
Z uporabo različni elektrokemijskih metod smo spremljali korozijo bakra v slani podtalnici v in brez prisotnosti bentonita. Površine smo pregledali z SEM/EDS, Ramansko in augerjevo spektroskopijo. V obeh okoljih že zelo male vsebnosti sulfinov vplivajo na potek rasti korozijskih produktov na bakru. Pri normalno zračenih pogojih se Cu2S film pretvori v nezaščitno plast kuprita in korozija se nadaljuje z rastjo atakamita na zunanji strani. V prisotnosti bentonita je korozija zaradi počasnejše difuzije kisika počasnejša, na površini kuprita so opazne piting oblike korozije.
COBISS.SI-ID: 2071655
Glede na zahteve trenutnih direktiv za gradbene proizvode uporabljajo danes proizvajalci reaktivnih intumescentnih premazov za požarno zaščito jeklenih konstrukcij za predstavitev izolacijske učinkovitosti premaza temu posebej namenjene tabele. Iz teh tabel je razviden le končni čas doseganja kritične temperature na določenih jeklenih elementih. Takšni podatki so primerni le za implementacijo v poenostavljene požarne analize, med katerimi se v vsakdanji inženirski praksi najpogosteje izbere najpreprostejša metoda Evrokoda 3, t.i. metoda kritične temperature. Čeprav ta ni primerna za primere, ko se med požarom pričakuje razvoj izrazitih notranjih sil zaradi oviranih temperaturnih deformacij konstrukcije, se uporablja zelo pogosto ne glede na dejanske specifike konstrukcijskega sistema. Da se bo temu v prihodnosti mogoče izogniti, bo potrebno razviti nove napredne metode za požarne analize tovrstnih konstrukcij. V članku je izpeljana in predstavljena ena od takšnih možnosti. V prvem delu članka so predstavljeni rezultati požarnih testov različnih jeklenih profilov zaščitenih z različnimi debelinami izbranega intumescentnega premaza. Na tej osnovi je nadalje v kombinaciji z optimizacijskimi postopki multiple regresijske analize predlagana nova metoda izpeljave toplotnih karakteristik premaza (časovno odvisne toplotne prevodnosti, specifične toplote, gostote). Ta je kasneje uporabljena v predlagani napredni analizi odziva (deformacij) jeklene konstrukcije pri predpostavljenem požaru.
COBISS.SI-ID: 6789985
V članku je preučevana učinkovitost utrjevanja tradicionalno zgrajenih troslojnih kamnitih zidov z oblogami iz kompozitnih materialov. Obloge iz malte ali epoksida so armirane z mrežo iz steklenih vlaken. Na zidove so nanešene na štiri različne načine: obloge so na eni strani ali obeh, ter sidrane ali ne v vogale zidovju. S ciklično strižno obremenitvijo pri konstantni tlačni napetosti je bilo preizkušenih deset zidov, od katerih sta bila dva preizkušena v referenčnem, neutrjenem stanju. Štirje zidovi so bili najprej preizkušeni do pojava poškodb, zatem utrjeni in ponovno preizkušeni do porušitve. Preostali štirje zidovi so bili utrjeni nepoškodovani in preizkušeni do porušitve. Vsi zidovi so se porušili strižno. Strižne odpornosti se je v primerjavi z referenčnimi zidovi povečala za 2,5 do 4,0 krat. Stopnja povečanja ni bila odvisna od vrste obloge, temveč od tehnologije nanosa. Obloge so povečale togost zidov, kapaciteto pomikov in sposobnost disipacije energije.
COBISS.SI-ID: 2073703
V članku je prikazana celovita študija obnašanja ivernih plošč z usmerjenimi vlakni (OSB ) in gips plošč, ki se uporabljajo kot obloge v lesenih okvirnih stenskih elementih. Študija temelji na eksperimentalnih rezultatih raziskovalnega projekta z naslovom »Optimizacija večnadstropnih lesenih stavb pri potresni obtežbi«. V okviru tega projekta so bili z monotono naraščajočo in ciklično obtežbo preskušeni okvirni stenski elementi (20 vzorcev) in spoji med oblogami in okvirjem z različnimi detajli (58 vzorcev). Eksperimentalni rezultati so bili analizirani glede na nosilnost, duktilnost, deformacijsko kapaciteto in sposobnost sipanja energije. Obnašanje sten je bilo v nadaljevanju ocenjeno z verjetnostno analizo v skladu z uveljavljeno metodologijo. V ta namen je bil uporabljen poenostavljen numerični model, v katerem so bile stene modelirane z ekvivalentnimi nelinearnimi strižnimi vzmetmi. Lastnosti vzmeti so bile določene na osnovi eksperimentalnih rezultatov, pri čemer je bil odziv opisan z ustreznim histereznim modelom. Končni rezultat verjetnostne analize je ocena faktorja obnašanja (t.j. faktor redukcije potresnih sil) za stene z različnimi vrstami oblog. Tako eksperimentalni rezultati kot verjetnostna analiza sta pripeljala do podobnih zaključkov. Ti kažejo, da je odziv lesenih okvirnih sten, obloženih bodisi z OSB ali gips ploščami, primerljiv v smislu disipacije energije in deformacijske kapacitete. Na osnovi verjetnostne analize se priporoča, da se lahko uporabi enak faktor obnašanja za obe vrsti sten, če so izpolnjene osnovne zahteve glede minimalne debeline plošč in izvedbe spojev. Hkrati se predlaga, da je minimalna debelina pri gips ploščah večja kot pri OSB ploščah.
COBISS.SI-ID: 2115687