Ozadje: Srčni zastoj je travmatičen dogodek, ki pogosto vpliva na življenje pacientov na več načinov. Pacienti po izkušnjah s bližino smrti pogosto izrazijo močno in trajno spremembo svojih vrednot, prepričanj in načel. Namen: Namen te študije je bil ugotoviti povezavo med obsmrtnimi izkušnjami in življenjskimi spremembami pri bolnikih 6 mesecev po zunaj bolnišničnem srčnem zastoju. Metoda: To je bila prospektivna opazovalna študija, ki je vključevala 37 bolnikov (povprečna starost 54,0 let, od 22 do 81 let, 29 moških) 6 mesecev po zunaj bolnišničnem srčnem zastoju. Prisotnost obsmrtnih izkušenj je bila ocenjena z lestvico za ugotavljanje obsmrtnih izkušenj. Intenzivnost življenjskih sprememb je bila ocenjena z lestvico življenjskih sprememb. Narejena je bila univariatna analiza. Rezultati: O obsmrtnih izkušnjah je poročalo sedem (18,9 %) bolnikov. V primerjavi s skupino, ki ni doživela obsmrtnih izkušenj, so pacienti v skupini z obsmrtnimi izkušnjami izrazili izrazitejše spremembe v naslednjih točkah: strpnost do drugih, razumevanje sebe, spoštovanje narave, občutek, da je v življenju nek notranji pomen in skrb za socialna vprašanja. Zaključki: preživeli po srčnem zastoju ne izražajo velikih življenjskih sprememb. Toda prisotnost obsmrtnih izkušenj je bistveno povezana s spremembo zanimanja za nekatere vidike življenj pacientov. Takšne bolnike morajo zdravstveni delavci pripraviti na pomembne življenjske spremembe.
COBISS.SI-ID: 29576409
Ta multicentrična presečna raziskava je ugotavljala povezavo med prevalenco depresije in izpostavljenostjo nasilju v partnerskih odnosih (NPO) kadarkoli v obdobju odraslega življenja pri 471 bolnikih, vključenih v predhodno raziskavo o NPO. V letu 2016 je bilo s pomočjo vprašalnika Short Form Domestic Violence Exposure Questionnaire(»Vprašalnika o izpostavljenosti nasilju v družini«), Zungove lestvice depresivnosti in vprašanj o vedenjskih vzorcih izpostavljenosti NPO izvedenih 174 intervjujev. Zdravniki družinske medicine so s pomočjo seznama Domestic Violence Exposure Medical Chart Check List (Izpostavljenost družinskemu nasilju – serznam pregleda zdravstvenega kartona) pregledali zdravstvene kartone pacientov za obdobje od 2012 do 2016 in iskali stanja, ki so vztrajala vsaj tri leta. Rezultati so povezovali depresijo z izpostavljenostjo NPO v odraslem življenju. Verjetnost za depresijo je bila večja pri ženskah. Modeliranje z multivariatno logistično regresijo je omogočilo prepoznavo dejavnikov, povezanih s samoocenjeno depresijo (p ( 0.05). Izpostavljenost duševnem in telesnemu nasilju je bila prepoznana kot dejavnik tveganja v prvem modelu, in je pojasnil 23% variance. Drugi model je pojasnil 66% variance; ločitev v preteklosti, disfunkcionalni odnosi v družini in anamneza nezmožnosti za delo so povečali verjetnost depresije pri bolnikih. Pri prepoznavanju depresije pri bolnikih bi morali zdravniki družinske medicine razmisliti o izpostavljenosti NPO, saj je bila vseživljenjska izpostavljenost NPO 40,4%, in 36,9% vseh depresivnih je razkrilo izpostavljenost NPO.
COBISS.SI-ID: 33611993
Uvod: Obstoječa literatura ponuja vrsto dokazov o povezavi med medijskim poročanjem in samomorilnim vedenjem, bodisi v smislu preventivnega ali negativnega učinka. Zaradi tega je delo z medijskimi strokovnjaki na področju preprečevanja samomora zelo pomembno. Do nedavnega je bilo sodelovanje na tem področju v Sloveniji pomanjkljivo. Namen pričujočega prispevka je dvojen: prvič predstaviti postopek priredbe in implementacije intervencijskega programa za odgovorno novinarsko poročanje o samomoru, ter drugič, evalvirati učinkovitost intervencijskega programa na poročanje o samomoru. Metode: Uporabili smo pred-po raziskovalni načrt. Pridobili smo članke iz tiskanih medijev iz dveh 12-mesečnih obdobij: obdobje pred intervencijo in obdobje po intervenciji. Vmes je potekalo obdobje implementacije intervencijskega programa. Za vsak članek smo ocenili, ali je v skladu s strokovnimi smernicami za odgovorno novinarsko poročanje ali ne. Rezultati: Primerjava člankov iz obdobja pred intervencijo in po intervenciji je pokazala nekatere statistično značilne razlike. Poročanje o samomoru je bilo v obdobju po intervenciji manj senzacionalistično, manj je bilo poročanja o konkretnih primerih samomora in več o primerih stisk, ki so se razrešile na konstruktivne načine. Prišlo je do pozitivne spremembe v naslovih prispevkov, prav tako pa je več prispevkov navajalo vire pomoči. Zaključki: Ugotovitve študije so vzpodbudne, vendar je potrebno kontinuitrano delo z mediji, če želimo doseči trajnostne rezultate.
COBISS.SI-ID: 3678437
V sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani smo ocenili prevalenco protiteles proti virusu hepatitisa C (HCV) (anti-HCV), prevalenco HCV viremije (HCV RNA) in opisali distribucijo HCV genotipov med nosečnicami v Sloveniji. Ostanke serumov zbranih od 31.849 nosečnic, ki so jim bili odvzeti za namene presejanja na sifilis v letih 1999, 2003, 2009 in 2013 smo nevezano anonimno testirali. Anti-HCV reaktivne vzorce smo testirali na HCV RNA in določili HCV genotipe. Letne ocene prevalence anti-HCV so se gibale med 0,09% (95% interval zaupanja (IZ): 0,03-0,18) in 0,21% (95% IZ: 0,12-0,34) in HCV RNA pozitivnost med 0,06% in 0,14%. Nismo opazili nobenih statistično značilnih razlik v prevalenci anti-HCV ali HCV RNA med različnimi starostnimi skupinami ((20, 20-29 in 30+ let) v kateremkoli letu niti sprememb v času. Od 29 HCV aktivnih infekcij jih je bilo 19 z genotipom 1 in 10 z genotipom 3. Med slovenskimi nosečnicami je bila HCV infekcija redka, kar nakazuje tudi nizko breme v splošnem prebivalstvu Slovenije. Zaključili smo, da v Sloveniji ne priporočamo presejanja nosečnic na HCV.
COBISS.SI-ID: 3391461
Neželeni učinki pridruženi cepljenju (NUPC) s štirivalentnim cepivom proti HPV (šHPV) se poročajo v Slovenski register NUPC. Analizirali smo podatke za prva štiri leta cepljenja. Izračunali smo letne prijavne stopnje za 11-14 let stare deklice za NOPC z uporabo števila razdeljenih odmerkov šHPV v okviru cepljenja deklic v osnovni šoli za imenovalec. Med septembrom 2009 in avgustom 2013 je bilo zabeleženih 211 NUPC pri 89 cepljenih, kar je bilo 149,5 cepljenih z NUPC na 100000 razdeljenih odmerkov čHPV. Pet cepljenih je imelo resne NUPC (8,4 na 100.000 razdeljenih odmerkov). Najvišje prijavne stopnje so bile za utrujenost, glavobol in povišano telesno temperaturo (? 38,0°) (53,8, 40,3 in 35,3 na 100000 razdeljenih odmerkov čHPV). Čeprav noben NUPC ni povzročil trajnih posledic in so bili vsi uvrščeni kot resni samo zaradi kriterija vsaj en dan hospitalizacije, naši rezultati kažejo, da je program celjenja deklic v osnovni šoli proti HPV varen. Potrebno je nadaljevati spremljanje NUPC, da bi imeli še več podatkov za spremljanje programa cepljenja in ocenjevanje njegove varnosti.
COBISS.SI-ID: 3615205
Članek obravanava antropološki pristop k staranju v Selški dolini
COBISS.SI-ID: 2710501
Članek o razvoju usmeritev zdravstvene politike na področju obravnave raka
COBISS.SI-ID: 3007461
Evropa se sooča z epidemijo raka, katere incidenca hitro narašča. Rast prebivalstva in staranje prebivalstva bosta dodatno povečali letno število novih bolnikov z rakom. Rak je ogromen in vse večji dejavnik bremena bolezni in prezgodnje smrti v Evropski uniji (EU). Eden od štirih smrtnih primerov v EU je posledica raka, v starostnem obdobju 45-64 let pa je ta številka skoraj ena od dveh smrtnih primerov. 27 držav članic EU se zelo razlikuje glede incidence, smrtnosti in preživetja raka. Vendar je mogoče vsaj tretjino bremena raka preprečiti, nadaljnjo tretjino pa je mogoče zgodaj odkriti in učinkovito obravnavati tudi na podlagi obstoječega znanja. Rak pa zajema izredno kompleksno skupino bolezni in doseganje vseh možnosti za preprečevanje in zdravljenje predstavlja zelo pomembne izzive. Uspeh pri nadzoru raka bo odvisen od usklajenega pristopa, ki vključuje vse vidike zagotavljanja politike in storitev. Cilj tega prispevka je predstaviti temeljne zahteve celostne strategije za nadzor raka, s poudarkom na usklajevanju ključnih elementov primarne preventive, sekundarnega preprečevanja (pregledovanja), celostne oskrbe in napredka pri raziskavah, vse na nacionalni in evropski ravni ravni. Temelji na podrobnem pregledu statusa nadzora raka v EU danes in povzema priporočila politike, ki izhajajo iz tega pregleda, ki je potekal pod okriljem slovenskega predsedovanja Evropski uniji leta 2008.
COBISS.SI-ID: 2041317
: Stopnje hospitalizacij zaradi srčnega popuščanja (SP) se zmanjšujejo v zahodni Evropi, medtem ko je malo znanega o trendih v srednje in vzhodnoevropskih državah. Z namenom opredelitve bremena hospitalizacij zaradi SP smo analizirali podatke iz slovenske nacionalne podatkovne baze o hospitalizacijah. V podatkovni bazi smo pregledali hospitalizacije zaradi SP pri odraslih osebah starih ?20 let med letoma 2004 in 2012. Skupno smo zabeležili 55,531 hospitalizacij zaradi SP kot glavne diagnoze (43,636 prvih hospitalizacij zaradi SP) pri 34,406 bolnikih (srednja starost 78 let, 55% žensk). Najpogostejše sočasne bolezni so bile arterijska hipertenzija (54,3%), atrijska fibrilacija (40,6%), sladkorna bolezen (24,5%) in ishemična bolezen srca (21,9%). Število starostno standardiziranih hospitalizacij zaradi SP kot glavne diagnoze in prvih hospitalizacij zaradi SP na 100,000 prebivalcev se je zmanjšalo z 249 na 232 (7,1%, P = 0,002) in s 467 na 435 (6,8%, P = 0,074). Groba stopnja hospitalizacij zaradi SP kot glavne diagnoze in prvih hospitalizacij zaradi SP se je povečala z 249 na 298 (19,8%, p (0,001) in s 530 na 558 (5,4%, P = 0,100). Po prvi hospitalizaciji zaradi SP, so stopnje ponovnih hospitalizacij zaradi SP v 30, 60 in 90 dnevih ter po 1 letu znašale 11,7, 17,2, 20,9 in 37,5%. Trendi hospitalizacij so bili podobni pri obeh spolih in v vseh starostnih skupinah. V multivariatnem regresijskem modelu so bili miokardni infarkt, kronična bolezen ledvic, sladkorna bolezen, moški spol in leto sprejema v bolnišnici neodvisno povezani z višjimi stopnjami ponovnih hospitalizacij zaradi SP (p (0,01 za vse).V Sloveniji so se starostno standardizirane stopnje hospitalizacij zaradi SP zmanjšale, grobe stopnje hospitalizacij pa povečale. Ponovne hospitalizacije so bile povezane z uveljavljenimi dejavniki tveganja za bolezni srca in žilja.
COBISS.SI-ID: 3702245
Amputacije prstov so najpogostejša oblika amputacij zgornjih udov. Vplivajo tako na funkcijo roke kot na kakovost življenja. Ena od možnosti za rehabilitacijo po amputaciji prstov je silikonska proteza. Preučili smo prilagajanje na amputacijo in uporabo proteze pri pacientih po amputaciji prstov. V raziskavo smo vključili 42 pacientov z delno ali popolno amputacijo enega ali več prstov ene roke, ki smo smo jih pregledali v ambulanti za ortotiko in protetiko URI – Soča in so prejeli silikonsko protezo. Prilagojenost smo ocenili z lestvico Trinity (TAPES). Večina pacientov je imela amputiran en prst. Na vseh podlestvicah TAPES razen prilagoditve na omejitve so pacienti v povprečju dosegli več kot polovico možnih točk. V povprečju so bili dosežki najvišji na podlestvicah splošne prilagojenosti in zadovoljstva s protezo. Silikonske proteze imajo po amputaciji prstov pomembno vlogo v procesu prilagajanja na amputacijo. Pacienti so zadovoljni z njihovim videzom, izboljšajo njihove socialne stike, s tem pa vplivajo na njihovo kakovost življenja.
COBISS.SI-ID: 2446185