Cilj: Določitev dejavnikov, povezanih z zlorabo alkohola in tobaka v slovenski splošni populaciji. Material in metode: Izvedli smo presečno opazovalno študijo na reprezentativnem vzorcu 1002 slovenskih prebivalcev v juniju 2011. To je bila izvedena po metodi računalniško podprtega telefonskega intervjuja. Telefonski razgovor je obsegal vprašanja o razširjenosti in trajanje vnaprej izbranih zdravstvenih simptomov v zadnjem mesecu, vprašanja o prisotnosti kroničnih bolezni, vprašanje o prisotnosti kajenja, EQ - 5D vprašalnik in AUDIT-C vprašalnik. Rezultati: Tvegano pitje je bilo ugotovljeno v 103 (14,3 %) vzorca in kajenje v 226 (22,6 %) vzorca. Moški so poročali o tveganem pitju bolj pogosto v primerjavi z ženskami (17,7 proti 10,5 %, P = 0,007). Multivariatna analiza je pokazala, da so moški spol, trenutno kajenje tobaka, nižja stopnja izobrazbe, prisotnost tesnobe/depresije in prisotnost bolečine v mišicah ter pretirane utrujenosti v preteklem mesecu bile neodvisno povezane s tveganim pitjem. Spremenljivke moški spol, nižja izobrazba in dohodek, prisotnost kroničnih bolezni, samoocenjene težave pri dnevnih aktivnostih, tvegano pitje, samoocenjene težave pri spanju in sindrom nemirnih nog pa so bile neodvisno povezane s trenutnim kajenje tobaka. Zaključek: Tvegano pitje alkohola in kajenje sta še vedno velika zdravstvena problema v Sloveniji in sta povezana z znanimi demografskimi dejavniki tveganja, pa tudi z nekateri simptomi somatoformnih motenj. Te ugotovitve je treba vključiti v smernicah za zdravnike družinske medicine kot pomemben poudarek pri presejanju.
COBISS.SI-ID: 32459737
Analiza podatkov mednarodne raziskave SHARE o značilnostih depresije med starejšimi
COBISS.SI-ID: 1779854
V sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani smo ocenili prevalenco protiteles proti virusu hepatitisa C (HCV) (anti-HCV), prevalenco HCV viremije (HCV RNA) in opisali distribucijo HCV genotipov med nosečnicami v Sloveniji. Ostanke serumov zbranih od 31.849 nosečnic, ki so jim bili odvzeti za namene presejanja na sifilis v letih 1999, 2003, 2009 in 2013. Testirali smo jih nevezano anonimno. Anti-HCV reaktivne vzorce smo testirali na HCV RNA in določili HCV genotipe. Letne ocene prevalence anti-HCV so se gibale med 0,09% (95% interval zaupanja (IZ): 0,03-0,18) in 0,21% (95% IZ: 0,12-0,34) in HCV RNA pozitivnost med 0,06% in 0,14%. Nismo opazili nobenih statistično značilnih razlik v prevalenci anti-HCV ali HCV RNA med različnimi starostnimi skupinami ((20, 20-29 in 30+ let) v kateremkoli letu niti spremeb v času. Od 29 HCV aktivnih infekcij jih je bilo 19 z genotipom 1 in 10 z genotipom 3. Med slovenskimi nosečnicami je bila HCV infekcija redka, kar nakazuje tudi nizko breme v splošnem prebivalstvu Slovenije. Zaključili smo, da v Sloveniji ne moremo priporočati presejanja nosečnic na HCV.
COBISS.SI-ID: 3391461
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in srčno popuščanje (SP) se pogosto pojavita hkrati ter imata izredno neugoden potek s slabo napovedjo. V tej prospektivni opazovalni raziskavi smo želeli ugotoviti pogostost in vpliv SP z ohranjenim iztisnim deležem (SPoEF) na potek bolezni pri bolnikih s poslabšanjem KOPB. V raziskavi smo ugotovili, da je imelo 19 % bolnikov s poslabšanjem KOPB SPoEF. Bolniki s SPoEF so bili starejši, z večjo maso levega prekata, velikostjo levega preddvora in razmerja E/Ea. Poleg tega smo ugotovili, da sta težka oblika KOPB in višja vrednost N terminalnega natriuretičnega propeptida tipa B, ne pa tudi prisotnost SPoEF, neodvisno povezana z višjo celokupno umrljivostjo.
COBISS.SI-ID: 3487973
Želeli smo oceniti pogostost težav zaradi čezmerne obremenitve pri osebah po enostranski amputaciji zgornjega uda (EAZU) in ugotoviti dejavnike njihovega nastanka. Intervjuvali smo 65 oseb , ki so po EAZU, ki so obiskale subspecialistično ambulanto na URI – SOča v letih 2001-2013. Udeleženci so poročali o pogostosti, trajanju in jakosti bolečine v vratu, komolcu in ramenu, prisotnosti sindroma zapestnega prehoda (SZP) in izpolnili specializiran standardizirani vprašalnik. Najpogostejša težava je bil SZP, sledila je bolečina v ramenu. Bolečine niso bile statistično značilno povezane z nivojem ali vzrokom amputacije, časom, ki je pretekel od amputacije, številom ur dnevne uporabe proteze ali vrsto proteze. SZP je najpogostejši pri osebah z EAZU, ki proteze ne uporabljajo, najredkejši pa pri tistih, ki uporabljajo mioelektrično protezo. Za natančnejše razumevanje dejavnikov, ki vodijo do sindroma čezmerne obremenitve pri osebah po amputaciji bo potrebna velika multicentrična študija.
COBISS.SI-ID: 2052457