: Poročali smo o prvem laboratorijsko potrjenem primeru veneričnega limfogranuloma (LGV) v Sloveniji. Prepoznan je bil v letu 2015 pri moškem, ki je navajal nezaščitene insertivne analne spolne odnose z dvema partnerjema na Hrvaškem. Ob pregledu je imel ingvinalno limfadenopatijo. Iz brisa sečnice in aspirata gnoja iz bezgavk je bila osamljen redek genovar bakterije Chlamydia trachomatis (L2c), ki ni dobro odgovorila na predpisano zdravljenje. Zaključili smo, da bi intenzivno epidemiološko spremljanje lahko odkrilo skrito LGV epidemijo med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, v Sloveniji in tudi drugih državah srednje Evrope, kjer še ni bilo prepoznanih primerov
COBISS.SI-ID: 32487641
Elektronske zdravstvene kartoteke (EZK) ponujajo velik potencial za sekundarno uporabo podatkov za raziskave, ki lahko izboljša varnost, kakovost in učinkovitost zdravstvenega varstva. Omogočajo tudi merjenje bremena bolezni na ravni prebivalstva. Izvedljivost pa v različnih državah ni znana. Namen raziskave: oceniti postopke upravljanja informacijskih sistemov za pridobivanje podatkov iz EZK v 16 državah in raziskati obseg obstoječih EZK ter kakovost in doslednost podatkov iz EZK v 7 državah na primeru vodenja bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Metode: Vključenih je bilo 16 držav - od Avstralije, preko Azije in Bližnjega Vzhoda do Evrope in obeh Amerik. Uporabljene so bile različne metode, vključno s pregledom literature in strukturiranimi intervjuji s 59 deležniki, med katerimi je bilo 25 zdravnikov, 23 akademikov, 7 ponudnikov EZK, in 4 informacijskih pooblaščencev. Podatki so bili analizirani in sintetizirali tematsko glede najpomembnejših vprašanj. Rezultati: Ugotovili smo, da so se postopki za upravljanje informacij, ravni sprejemanja in kakovost podatkov razlikovali med preučevanimi državami. Potreben čas in enostavnost pridobitve dovoljenja za uporabilo podatkov v znanstvene namene so bili zelo različni. Medtem ko se zdi, da so nekatere države pripravljena za sekundarno uporabo podatkov iz EZK, je bilo v drugih državah odkritih več ovir, kot so omejene izkušnje z uporabo podatkov EZK za raziskave, pomanjkanje standardnih politik in postopkov, birokracije, zaupnost, varnost podatkov, tehnične težave in stroški. Sklepi: To je prva mednarodna primerjalna študija z namenom osvetliti izvedljivost pridobivanja podatkov iz EZK v več državah. Študija bo ponudila osnove za prihodnje razprave in razvoj politik, katerih cilj je pospešiti sprejetje EZK sistemov v velikih in srednjih državah, katerih dohodek je srednji ali visok, ter izkoristiti bogat potencial za sekundarno uporabo podatkov, ki izhajajo iz uporabe EZK.
COBISS.SI-ID: 32952025
: Fantomska bolečina je izčrpavajoče stanje, za katerega ni učinkovitega zdravila. Naša hipoteza je bila, da bo ponovna aktivacija centralnega in perifernega živčevja, ki sodeluje pri izvedbi gibov, zmanjšala fantomsko bolečino zaradi tekmujoče plastičnosti in povrnitve v stanje pred kortikalno reorganizacijo. Štirinajst pacientov je prejelo 12 seans fantomske izvedbe gibov s pomočjo strojnega učenja, nadgrajene in navidezne resničnosti ter resnih iger. Prišlo je do klinično pomembnega in statistično značilnega izboljšanja vseh mer fantomske bolečine. Dva od štirih pacientov, ki so jemali zdravila, sta zmanjšala svojo dozo. Izbolšanje je vztrajalo 6 mesecev po zadnji seansi. Spodbujanje fantomske izvedbe gibov z uporabo strojnega učenja, nadgrajene in navidezne resničnosti ter iger je neinvazivna nefarmakološka oblika zdravljenja, ki aktivno vključi pacienta in nima znanih stranskih učinkov.
COBISS.SI-ID: 2253673
Pri bolnikih s srčnim popuščanjem (SP), se pogostost sočasnih bolezni in prognostična tveganja povečujejo s starostjo. Raziskave, ki bi temeljile na velikih podatkovnih bazah in bi proučevale izid SP pri starejših bolnikih (≥ 65 let) so redke, še posebej v srednje- in vzhodnoevropskih državah. Pri bolnikih s SP starih 65 let ali več smo analizirali slovenske podatke o umrljivosti in ponovnih hospitalizacijah zaradi SP.V tej opazovalni epidemiološkiraziskavismo v slovenski nacionalni podatkovni bazi o hospitalizacijah iskali bolnike s SP, ki so stari ≥ 65 let in so imeli prvo hospitalizacijo zaradi SP med letoma 2008 in 2012. Umrljivost in ponovne hospitalizacije smo s krivuljami preživetja in log rank testom primerjali pri mlajših starejših (65-74 let), srednje starih starejših(75-84 let) in starih starejšihbolnikih (≥85 let). Z uporabo Coxovega modela sorazmernostnih tveganj smo ocenili prognostično vrednost sočasnih bolezni na umrljivost in ponovne hospitalizacije zaradi SP pri vseh starostnih skupinah. V raziskavo smo vključili 36,824 bolnikov (mediana starost 80 let, 41% moških, 20% umrljivost med hospitalizacijo). Deleži mlajših, srednje starih in starih starejših so znašali 26, 48, in 26%. Najpogostejše sočasne bolezni so bile arterijska hipertenzija (60%), pljučna bolezen (44%) in atrijska fibrilacija (38%), z malo razlikami med starostnimi skupinami. Medtem ko je bila starostna skupina povezana z večjo umrljivostjo (p (0,001), te povezave nismo opazili pri ponovnih hospitalizacijah (P) 0,1 za vse). Vlogasočasnih bolezni kot napovednih dejavnikov umrljivostije izzvenela z naraščajočo starostjo, medtem ko je bilo opaziti le majhen padec HR pri ponovnih hospitalizacijah. Starost je neodvisni napovedni dejavnik umrljivosti, ne pa tudi ponovnih hospitalizacij zaradi SP pri starejših bolnikih s SP.Sočasne bolezni so pomemben napovedni dejavniki umrljivosti in hospitalizacij zaradi SP pri starejših bolnikih s SP.
COBISS.SI-ID: 3759845
Namen: Raziskave, zlasti tiste, opravljene na otrocih, so pokazale, da lahko oralno uporabljeni probiotiki preprečijo okužbe dihal in s tem povezano uporabo antibiotikov. Pri astmatikih smo preverili, ali dnevno jemanje probiotikov zmanjša predpisovanje antibiotikov za zimske okužb dihal. Metode: Na primarni ravni zdravstvenega varstva v veliki Britaniji je bila izvedena kombinirala (pragmatično slučajnostna) študija s primerjalnimi skupinami na astmatičnih otrocih, starejših od pet let. Intervencija je bil poštni letak z nasveti za dnevno jemanje probiotikov od oktobra 2013 do marca 2014, v primerjavi z običajnimi nasveti za varovanje zdravja pozimi. Primarni izid študije je bil delež predpisanih antibiotikov zaradi okužb dihal. Rezultati: Od 1.302 udeležencev je bil del naključno razporejen v kontrolno (n = 650) ali intervencijsko skupino (n = 652). Predpisani delež antibiotikov se med skupinama ni značilno razlikoval, 27,7 % otrok je dobilo antibiotik v intervencijski in 26,9 % v kontrolni skupini (razmerje obetov = 1,04; 95% CI, 0.82-1.34). Uživanje probiotikov je bilo nizka, vendar se delež predpisanih antibiotikih pri osebah, ki so uživale probiotike, tudi ni razlikoval značilno (prilagojeno razmerje obetov = 1,08, 95% IZ, 0,69-1,69, v primerjavi s kontrolno skupino). Prav tako ni bilo odkritih dokazov o povezanosti z okužbami dihal ali poslabšanega stanja pri astmi. Sklepi: V pragmatični, v skupnost usmerjeni študiji, nismo odkrili dokazov, da uživanje probiotikov pri astmatikih zmanjša predpisovanje antibiotikov. Ključne besede: nalezljiva bolezen, okužbe dihal, respiratorni sistem: astma, promocija zdravja, preventivne zdravstvene dejavnosti, probiotiki, predpisovanje antibiotikov
COBISS.SI-ID: 32955609