Uživanje sladkorja, predvsem pa Pijač z Dodanim Sladkorjem (PDS torej pijač, ki imajo dodan sladkor v obliki saharoze, visoko fruktoznega koruznega sirupa, koncentrata sadnega soka itd.) pri evropskih otrocih presega priporočene vrednosti. To je še posebej zaskrbljujoče, saj prosti sladkor v prehrani ni potreben, otroci pa imajo prirojeno nagnjenje za sladek okus, ki ga v obdobju pred in po rojstvu lahko še dodatno okrepimo. Pijače z dodanim sladkorjem in prosti sladkor povečajo tveganje za pojav prekomerne telesne mase in debelosti, pospešujejo nastanek kariesa, prispevajo k slabi oskrbi s hranili, saj znižajo raznolikost prehrane ter povečajo tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih bolezni in nekatere druge neželene zdravstvene učinke. Izraz »prosti sladkorji« vključuje na vse mono- in disaharide, ki so dodani hrani/ pijači s strain proizvajalca/kuharja/potrošnika ter naravno prisotne sladkorje v medu, sirupih, sadnih sokovih in koncentratih sadnih sokov. Sladkor, ki je naravno prisoten v nepredelanem sadju in laktoza v količinah, ki so naravno prisotne v humanem mleku ali mlečnih formulah, kravjem/kozjem mleku, in nesladkanih mlečnih izdelkih, ne sodi med prostie sladkorje. Vnos prostih sladkorjev naj se zmanjša in minimizira z želenim ciljem ( 5% energijskega vnosa pri otrocih in mladostnikih, starih ? 2 do 18 let. Pri dojenčkih in malčkih (2 let naj bo vnos še nižji.Zdrav odnos do hrane in pijače moramo vzpostaviti že pri dojenčkih s ciljem preprečiti neugodne učinke na zdravje v kasneje pri otrocih in odraslih. Sladkor naj se raje uživa kot del obroka v obliki naravno prisotnega sladkorja v materinem mleku, mleku, nesladkanih mlečnih izdelkih in svežem sadju, ne pa v obliki PDS, sadnih sokov, smutijev in/ali sladkanih mlačnih izdelkov. Prosti sladkorji v tekoči obliki naj se nadomesti z nadomestijo z vodo ali nesladkanimi mlečnimi napitki. Državne službe naj sprejmejo ukrepe, ki bodo imeli za cilj zmanjšati vnos prostih sladkorjev pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih.Ti ukrepi lahko vzajemajo izobraževanje, izboljšanje označb na živilih, omejevanje oglaševanja nezdravih živil, postavitev standardov za šolske malice in kosila v vrtcih in šolah in fiskalne ukrepe, glede na lokalne okoliščine.
COBISS.SI-ID: 4120236
Ozadje/cilji: Primerjava prehranske kakovosti predpakiranih živil označenih s trditvami povezanimi z zdravjem z živili brez trditev povezanih z zdravjem. Tema/metoda: presečna raziskava na predpakiranih živilih razpoložljivih v Nemčiji, na Nizozemskem, v Španiji, Sloveniji in Združenem kraljestvu v letu 2013. Naključen vzorec je zajemal 2034 živil v treh tipih trgovin (supermarket, market in diskontna trgovina). Prehranske informacije so bile prepisane iz tabel hranilne vrednosti na označbi živil in ovrednotene s primerjavo srednjih vrednosti, regresijsko analizo in z uporabo modela za profiliranje, ki se trenutno v Avstraliji in Novi Zelandiji uporablja za nadzor uporabe zdravstvenih trditev (Food Standards Australia New Zealand's Nutrient Profiling Scoring Criterion, FSANZ NPSC). Rezultati: živila z zdravstvenimi tdritvami so imela v povprečju na 100 g manj sledečih hranil: energija-29.3 kcal (P(0.05), beljakovine-1.2 g (P(0.01), skupni sladkorji-3.1 g (P(0.05), nasičene maščobe-2.4 g (P(0.001) in natrij-842 mg (P(0.001) ter višje vrednosti prehranskih vlaknin-0.8 g (P(0.001). Podobno je bilo zaslediti pri živilih s prehranskimi trditvami. 43 % (interval zaupanja (IZ) 41 %, 45%) živil je imelo glede na FSANZ NPSC profil bolj ugodno prehransko sestavo, pri čemer je bil večji odstotek tistih z zdravstvenimi trditvami (70 %, IZ 64 %, 76 %) kot tistih s prehranskimi trditvami (61%, CI 57%, 66%) ali živil brez kakršnekoli trditve (36%, CI 34%, 38%). Zaključek: živila s trditvami povezanimi z zdravjem imajo nekoliko boljši prehranski profil kot tista brez trditve; te razlike bi bile še večje, če bi bil FSANZ NPSC model uporabljen za nadzor z zdravjem povezanih trditev. Ni jasno, če imajo te relativno majhne razlike značilen vpliv na zdravje.
COBISS.SI-ID: 38761989
Sound and timely microbial gut colonization completes newborn’s healthy metabolic programming and manifests in infant appropriate growth and weight development. Feces, collected at 3, 30, and 90 days after birth from 60 breastfed Slovenian newborns, was submitted to microbial DNA extraction and qPCR quantification of selected gut associated taxa. Multivariate regression analysis was applied to evaluate microbial dynamics with respect to infant demographic, environmental, clinical characteristics and first year growth data. Early microbial variability was marked by the proportion of Bacilli, but diminished and converged in later samples, as bifidobacteria started to prevail. The first month proportions of enterococci were associated with maternity hospital locality and supplementation of breastfeeding with formulae, while Enterococcus faecalis proportion reflected the mode of delivery. Group Bacteroides-Prevotella proportion was associated with infant weight and ponderal index at first month. Infant mixed feeding pattern and health issues within the first month revealed the most profound and extended microbial perturbations. Our findings raise concerns over the ability of the early feeding supplementation to emulate and support the gut microbiota in a way similar to the exclusively breastfed infants. Additionally, practicing supplementation beyond the first month also manifested in higher first year weight and weight gain Z-score.
COBISS.SI-ID: 3954568
Funkcionalna živila ponujajo možnosti za izboljšanje javnega zdravja in inovacije v živilski industriji, vendar mora biti učinkovitost tovrstnih živil zagotovljena tako, da zaščiti potrošnika pred zavajajočimi trditvami. Globalno veliko držav nadzoruje komunikacijo zdravstvenih učinkov takih živil s končnim potrošnikom. V Evropski uniji (EU) morajo biti vse takšne trditve znanstveno ocenjene s strani Evropske agencije za varno hrano (EFSA) in predhodno odobrene. Uvedba uredbe je bila za vse deležnike zelo zahtevna, rezultat pa so bile številne zavrnjene trditve. S strani EU-financiran FP7 projekt REDICLAIM je uporabil obstoječe dokumente s smernicami, analizo znanstvenih mnenj o aplikaciji novih zdravstvenih trditev in serijo intervjujev s strokovnjaki, vključenimi v te procese, da bi identificiral ključne točke pri poteku avtorizacije novih zdravstvenih trditev. Pripravljena so bila priporočila za učinkovito utemeljitev novih zdravstvenih trditev v EU. Utemeljitev zdravstvenih trditev mora primarno temeljiti na dobro načrtovanih študijah na ljudeh. Potrebnih je več virov za odobritev bolj inovativnih trditev. Predlagana priporočila naj bi služila kot začetna točka za raziskovalce na področju prehrane in živilske tehnologije ter za tiste, ki se ukvarjajo s funkcionalnimi živili, vključno z živilsko industrijo.
COBISS.SI-ID: 39303941
Cilji: Oglaševanje energijsko goste hrane je prepoznano kot verjeten vzrok za prekomerno telesno maso in debelost pri otrocih. Za spodbujanje oblikovalcev politike k uporabi prehranskih profilov za omejitev oglaševanja živil, je WHO predstavil usklajen model. Naš cilj je ovrednotenje televizijskega oglaševanja živil v Sloveniji, z uporabo predhodno omenjenega modela. Metode: Analiza reprezentativnih podatkov 93.902 z živili povezanih oglasov, ki so bili oglaševani leta 2013 v Sloveniji. Oglasi so povezani z določenimi živili, ki so bili kategorizirani po modelu WHO in UK modelom prehranskega profiliranja. Rezultati: Oglaševanje čokolade in sladkarij je predstavljalo 37 % oglasov povezanih z živili v vseh časih gledanja in 77 % v časih gledanja za otroke (4-9 let). Med temi urami 96 % oglasov z živili ni doseglo kriterijev za dovoljeno oglaševanje glede na WHO model profiliranja. Zaključki: Rezultati iz Sloveniji kažejo, da je ob odsotnosti učinkovitega nadzora nad omejitvami oglaševanja, televizijsko oglaševanje otrokom skoraj izključno vezano na energijsko gosta živila. Predlagane so manjše prilagoditve pri WHO modelu prehranskega profiliranja.
COBISS.SI-ID: 38759173
Raziskovali smo vpliv različnih informacij na označbah živil na potrošnikove preference do jogurtov z različno prehransko sestavo, in vpliv različno prepoznavnih trditev na potrošnikove izbire živil. Raziskava je bila izvedena na 371 potrošnikih z uporabo conjoint metodologije in sledeče klasterske analize. Za osnovno testirano živilo smo izbrali sadni jogurt. Rezultati so pokazali da so potrošniki sposobni razmeroma dobro razlikovati med živili z bolj ali manj ugodno prehransko sestavo, vendar pa obstajajo skupine potrošnikov, ki so zelo občutljive na uporabo z zdravjem povezanih trditev na označbah živil. Ugotovili smo, da so nekateri potrošniki zelo izpostavljeni in bi lhako bili zavedeni k izboru zdravju manj primernih živil, če bi le-ta bila označena z zdravstvenimi trditvami kljub neugodni prehranski sestavi.
COBISS.SI-ID: 37842181
Učinki oljčnega olja na zdravje so povezani z visoko vsebnostjo oleinske kisline in drugih sestavin, zlasti njihove fenolne frakcije. Oljčno olje vsebuje tudi druge snovi z morebitnimi učinki na zdravje. Cilj naše raziskave je bil preučiti nekatere dejavnike, ki lahko vplivajo na količino koencima Q (CoQ) v oljčnih oljih. Analizirali smo skoraj 100 vzorcev komercialnih mešanic olja in svežih ekstra deviških oljčnih olj različnih sort z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC). Pri raziskavi različnih sortnih vzorcev smo ugotovili, da imajo pomemben vpliv na sestavo oljčnih olj genetski parametri (kultivarji), predvsem vsebnost CoQ10. Poleg tega smo ugotovili, da najvišje stopnje CoQ10 in CoQ9 dosegajo v zgodnjih fazah zorenja.
COBISS.SI-ID: 37273349
Mediteranska prehrana in uživanje oljčnega olja sta bila v več raziskavah povezana z zmanjšanimi tveganji za razvoj bolezni in smrtnostjo. Kot zaščitni dejavniki vpliva so bili obravnavani življenjski slog in fizična aktivnost, prehrana in socialne navade držav južne Evrope. Eno izmed značilnejših karakteristik Mediteranske prehrane predstavlja uživanje oljčnega olja kot najpomembnejšega vira maščobe v prehrani tega dela Evrope. Varovalni učinki oljčnega olja so se v zgodovini pripisovali predvsem ugodni maščobno-kislinski sestavi, danes pa je dobro uveljavljena tudi vloga fenolne frakcije oljčnega olja, ki je bogata z antioksidanti. Mehanizmi delovanja le-teh so različni in verjetno povezani. Za nekatere aktivnosti že obstajajo dokazi na najvišjem znanstvenem nivoju, za druge, pa bodo potrebne dodatne obsežnejše raziskave, predvsem na ljudeh.
COBISS.SI-ID: 36580869
Doslej je bilo malo znanega o molekulskem mehanizmu transkripcijskega represorja 2R3-M RYB, vključenega v uravnavanje fenilpropanoidnega metabolizma, ki je pomemben tudi za sintezo rutina in kvercetina v tatarski ajdi. V tej raziskavi smo opisali R2R3-tip MYB represorja, FtMYB11 iz tatarske ajde. Vsebuje motiv tipa SID GGDFNFDL in uravnava importinski protein ‘Sensitive to ABA and Drought 2’ (SAD2) in represor JAZ protein jasmonatske signalne kaskade. Ti rezultati raziskav so pomembni za razumevanje in uravnavanje snovi fenilpropanoidnega metabolizma tatarske ajde, vključno z rutinom in kvercetinom; posebnega pomena so za razumevanje presnove prehransko pomembnih metabolitov tatarske ajde. Tatarska ajda je potencialno funkcijsko živilo izredno bogato s flavonoidi (rutin in kvercetin).
COBISS.SI-ID: 8758137
Namen študije je bil oceniti akutni kumulativni prehranski vnos organofosfornih in karbamatnih pesticidov preko sadja in zelenjave pri populaciji osnovnošolskih otrok, starih med 11 in 12 let, in oceniti stopnjo tveganja za njihovo zdravje. Za oceno prehranskih vnosov je bila uporabljena probabilistična metodologija, s katero pridobimo verjetnostno porazdelitev vseh vnosov v izbrani populaciji. S tem orodjem v oceno vnosa vključimo tako variabilnost glede zaužitih količin živil v populaciji kot tudi variabilnost vsebnosti substanc v zaužitih živilih. In še, to orodje omogoča kvantifikacijo negotovosti ocene, zato bo tak pristop uporabljen tudi v Nalogi 2.1. predlaganega projekta.
COBISS.SI-ID: 3380197