V preteklih letih so se na označbah živil v različnih državah, vključno s Slovenijo, že začeli uporabljati različni prehranski in/ali zdravstveni simboli. Cilj raziskave je bil raziskati seznanjenost potrošnikov v Sloveniji s simbolom varovalnega živila, njihove asociacije s tem simbolom, in vpliv izgleda simbola na preference potrošnikov. Raziskava je bila izvedena z uporabo spletnega vprašalnika, ki je vključeval metodo asociacije in analizo sestavljenih učinkov. Za nabor odraslih prebivalcev Slovenije (n = 1.050; 534 moških, 516 žensk) sta bila uporabljena panel agencije GfK in socialno omrežje (Facebook). Večina (78 %) udeležencev je navedla, da so simbol varovalnega živila že videli, 64 % pa jih je bilo s simbolom seznanjenih. Seznanjenost je bila potrjena z uporabo metode asociacije, kjer smo analizirali naravo opisa simbola ter razlikovali med opisom izgleda simbola in opisom njegovega pomena. Pri tem je 73 % udeležencev opisalo pomen simbola v povezavi z zdravjem in zdravim življenjskim slogom, kar je potrdilo njihovo seznanjenost s simbolom. Ženske in osebe, ki so v gospodinjstvu odgovorne za nakupovanje živil, so značilno bolj seznanjene s simbolom. Za ugotavljanje vpliva izgleda simbola na potrošnikove preference je bila uporabljena analiza sestavljenih učinkov z dvema atributoma – trije različni simboli, ki smo jih zasledili na živilih v Sloveniji (simbol varovalnega živila, simbol Choices Programme in simbol ključavnice) in različne spremljajoče trditve. Kljub temu, da je bil za spremljajoče trditve relativni pomen atributa nižji (29,5 %) kot pri simbolih (70,5 %), smo ugotovili, da lahko izbira spremljajoče trditve znatno vpliva na preference potrošnikov. Najnižja delna korist nivoja je bila zaznana, ko trditev ni bila prisotna, medtem ko je bila najvišja zaznana pri trditvi, ki je povezana z zdravjem (»Varuje zdravje«). Dejstvo, da je veliko sodelujočih seznanjenih s simbolom varovalnega živila nakazuje, da ima simbol potencial za promocijo izbire hranilno bolj ustreznih živil, kar bi lahko bilo dodatno izboljšano z izbiro ustrezne spremljajoče trditve, ki opisuje pomen simbola. Pokazali smo tudi, da je lahko uporaba Facebook oglaševanja uporabna nadomestna metoda pri naboru udeležencev za tovrstne raziskave.
COBISS.SI-ID: 3824264
Namen raziskave je bil ovrednotiti, kakšna živila se oglašujejo na televiziji v Sloveniji, predvsem v času, ko so pred zasloni otroci. Prav debelost med otroci in mladostniki je namreč eden ključnih javno-zdravstvenih problemov. V Sloveniji je približno tretjina slovenskih šestletnikov pretežkih. Številne raziskave so pokazale tesne povezave med časom, ki ga otroci preživijo pred televizijskimi zasloni, in neustreznimi prehranskimi navadami ter debelostjo. Razlogi za to so večplastni, od zmanjšane telesne aktivnosti, do uživanja nezdravih prigrizkov v času gledana televizije, na prehrambene navade pa dokazano vplivajo tudi predvajane vsebine. S tega vidika so še posebej problematične vsebine, ki spodbujajo uživanje živil z neugodno prehransko sestavo, ki je lahko tudi predmet oglaševanja. Da bi omejile tovrstno oglaševanje živil otrokom, so nekatere države že uvedle posebne omejitve v času otroškega programa, uvedbo omejitev pa je priporočila tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Da bi ovrednotili obseg oglaševanja živil otrokom smo izvedli obsežno raziskavo, v okviru katere smo ovrednotili prehransko sestavo oglaševanih živil. Raziskava je zajela 12-mesecev oglaševanja na sedmih televizijskih programih s pomembno gledanostjo s strani otrok. V tem času je bilo predvajanih preko 93.000 oglasov za živila, še posebno pozornost pa smo usmerili v vrednotenje oglaševanja v obdobjih, ko so bili pred televizorjem predvsem otroci stari od 4 do 9 let. Kar 96% časa oglaševanja živil v teh obdobjih so predstavljali oglasi za živila, ki ne izpolnjujejo pogojev za oglaševanje otrokom, in bi jih zato lahko razvrstili med manj zdrava.
COBISS.SI-ID: 38759173
Koencim Q10 je naravna sestavina živil in dodatek različnim dopolnilom in kozmetičnim izdelkom, ki se ji pripisuje številne ugodne učinke, tudi na stanje kože. Vendar pa vpliv prehranskega vnosa koencima Q10 na parametre in stanje kože doslej niso bil ustrezno ovrednoten. Da bi dobili vpogled v to vprašanje smo izvedli dvojno slepo, s placebom kontrolirano študijo na 33 zdravih prostovoljcih. Cilj je bil ovrednotiti vpliv 12-tedenskega dnevnega dopolnjevanja prehrane z 50 in 150 mg koencima Q10 na parametre in stanje kože. Čeprav so rezultati nekaterih in vitro študij nakazovali možno zaščito v odzivu na UVB sevanje, v študiji na ljudeh nismo zaznali spremembe minimalne eritemske doze. Rezultati so sicer pokazali, da koencim Q10 lahko pozitivno vpliva na elastičnost kože, saj je omejil sezonsko pogojeno poslabšanje njenih parametrov, ni pa pomembno vplival na hidratacijo kože in debelino dermisa.
COBISS.SI-ID: 38759429
Namen naše raziskave je bil oceniti sprejemljivost vnosa organofosfornih in karbamatnih pesticidov s sadjem in zelenjavo z vidika zdravja otrok. V hipotezi predpostavljamo, da kumulativni vnos OP in C pesticidov predstavlja tveganje za zdravje otrok. Metode. na reprezentativnem vzorcu osnovnošolcev, ki so v šolskem letu 2008/2009 dopolnili 11 let (n = 1145), smo z metodo jedilnika prejšnjega dne v okviru prehranske raziskave PRO GREENS, pridobili zaužite količine posameznih kategorij sadja in zelenjave in pripadajočo telesno maso preiskovancev. Iz podatkovne zbirke nacionalnega nadzornega programa spremljanja ostankov pesticidov v sadju in zelenjavi (2009 – 2011) smo izbrali rezultate analiz OP in C pesticidov, ki zavirajo delovanje acetilholinesteraze. Za izračun kumulativnih učinkov izbranih pesticidov je bil uporabljen pristop normalizacije strupenosti z relativnimi potenčnimi faktorji glede na acefat kot indeksno substanco. Akutni kumulativni vnos OP in C pesticidov smo modelirali z uporabo verjetnostne (probabilistične) metode z orodjem MCRA 7.1. Model smo preoblikovali tako, da je omogočal simulacijo vnosov OP in C pesticidov v časovnem intervalu, v katerem otroci zaužijejo največ različnih kategorij sadja in zelenjave. Na podlagi ocenjenega akutnega kumulativnega vnosa OP in C pesticidov s sadjem in zelenjavo zaključujemo, da 99,9 % osnovnošolcev ne presega varne meje vnosa obravnavanih pesticidov, kar pomeni da ne obstaja tveganje za njihovo zdravje. S podobnimi pristopi bi morali obravnavati tudi ostanke in presnovke drugih snovi v hrani, v skladu s poznavanjem njihovih verjetnih takojšnjih ali dolgoročnih učinkov na zdravje otrok. Zaradi znanih koristi za zdravje bi z izbranimi celostnimi intervencijskimi programi in sistemskimi ukrepi morali spodbujati in krepiti uživanje različnih vrst sadja in zelenjave pri otrocih. Prav tako pa podpirati neodvisna raziskovanja o delovanju pesticidnih aktivnih snovi na človeka, še posebej na otroke.
COBISS.SI-ID: 3380197
V državah, kjer se pojavlja pomanjkanje joda, je jodiranje soli eden ključnih javnozdravstvenih ukrepov za zagotavljanje zadostnega prehranskega vnosa joda. V Sloveniji je jodiranje soli obvezno od leta 1953. Znatna regulatorna sprememba je bila uvedena v letu 2003, z obveznim jodiranjem, ki se nanaša le na kameno in evaporirano sol. Dodatno je leta 2004 priključitev Slovenije enotnemu trgu Evropske unije omogočila uvoz nejodirane soli. Namen študije je bil raziskati, kakšen je obseg jodiranja soli v preskrbi s hrano. Pregledali smo tako dostopnost, kot tudi prodajo (ne)jodirane soli. Povprečne vsebnosti joda, utežene s podatki o prodaji, so bile izračunane s pomočjo rezultatov nacionalnega monitoringa kakovosti soli. Podatki o razpoložljivosti in prodaji soli so bili zbrani v najpomembnejših trgovskih verigah v Sloveniji v letu 2014. Jodirana sol je predstavljala 59,2 % vzorcev soli, s povprečno vsebnostjo (uteženo s podatki o prodaji) 24.2 mg KI/kg soli. Povprečna, s podatki o prodaji utežena vsebnost KI v nejodiranih vzorcih soli, je znašala 3,5 mg KI/kg soli. Rezultati so mpokazali, da so regulatorne spremembe in enoten trg Evropske unije so znatno vplivali na dostopnost nejodirane soli. Medtem, ko je prodaja nejodirane soli še vedno nizka, je nejodirana sol predstavljala 33,7 % vzorcev soli. To kaže na obstoj nišnega trga, ki bi lahko predstavljal tveganje za nezadosten vnos joda pri tistih potrošnikih, ki se namenoma odločajo za uživanje izključno nejodirane soli. Potrebno je oblikovanje politike, ki bo zagotovila ustrezno intervencijo jodiranja soli za zagotovitev zadostne preskrbljenosti z jodom v prihodnosti.
COBISS.SI-ID: 38758661