Naše razumevanje pomembnosti abiotskih dejavnikov, ki vplivajo na biodiverziteto in strukturo večine funkcionalno pomembnih skupin talnih mikrobnih združb, je omejeno. V članku je predstavljena molekulska karakterizacija združb arhej in bakterij, izpostavljenih dolgotrajni spremembi abiotskega okolja v tleh na območju naravnih izvirov CO2 (mofet) z uporabo metode T-RFLP in knjižnice klonov 16S rRNK. Naši rezultati so pokazali spremembo v združbi arhej in bakterij v smeri prevladujočih anaerobnih in metanogenih taksonov v tleh s povečano koncentracijo CO2 z največjo abundanco predstavnikov Methanomicrobia in pretežno anaerobnih predstavnikov iz skupin Chloroflexi in Firmicutes. Koncentracija O2 v tleh je bila vedno najboljši pokazatelj sprememb v sestavi združb arhej in bakterij. Ne glede na to, sta bili vrednost pH v tleh in vsebnost N najpomembnejša dejavnika pri ločevanju združb arhej na tranzitnem in kontrolnem območju, kar pa nismo opazili pri združbah bakterij. Povzamemo lahko, da hipoksija, nastala kot posledica izhajanja CO2 geološkega izvora na območju mofet, povzroča velike spremembe v sestavi združb talnih mikroorganizmov, kar ima velik vpliv na funkcioniranje ekosistema (npr. kroženje hranil in nastanek CH4). Naši podatki so pokazali, da lahko uporabimo mofete kot dober modelni sistem za raziskovanje odziva mikrobnih združb na dolgotrajne spremembe v okolju, kar bi pripomoglo pri reševanju pristranskosti študij biodiverzitete talnih makroorganizmov.
COBISS.SI-ID: 7763321
V tem prispevku smo za primer zaraščajočega se kraškega pašnika ovrednotili večletne meritve neto tokov ogljika in vodne pare. Meritve so bile izvedene po metodi eddy covariance. Ugotovili smo, da je ekosistem v povprečju zmerno velik ponor ogljika, pri čemer se domnevno večina vezanega ogljika skladišči v lesni biomasi in le manjši del v talno organsko snov. Med proučevanimi leti so bile relativno velike razlike v skupnem ponoru ter znotrajletni dinamiki, kar smo na podlagi spremljajočih meritev pripisali predvsem pojavljanju suše v poletnem času, ko je proučevani ekosistem v določenim obdobjih rastne dobe postal tudi celo vir ogljika. Izračunali smo kritično razpoložljivost talne vode, ko ekosistem značilno prekine z asimilacijo in transpiracijo ter na tej podlagi objektivno ugotovili fiziološko sušna obdobja. Ugotovili smo povezavo med trajanjem najdaljšega sušnega obdobja v letu in ocenjeno skupno letno bruto primarno produkcijo ekosistema. Proučevali smo tudi jesensko obnovo asimilacije ekosistema, ki je sledila deževnim epizodam
COBISS.SI-ID: 8350329
Na primeru celotne države (Slovenija) smo ocenili razlike med glavnimi raziskovalnimi področji v zbirkah Scopus in WoS s pomočjo standardizirane klasifikacije področij. Analizirali smo dokumente in citate vseh avtorjev, aktivnih raziskovalcev med 1996 in 2011 (50.000 dokumentov v avtorstvu 10.000 raziskovalcev). Dokumente smo povezali z bazama Scopus in WoS s pomočjo kompleksnih algoritmov bibliografskega sistema Cobiss in raziskovalno-informacijskega sistema SICRIS. Vsebinske klasifikacije vseh področij smo harmonizirali s pomočjo klasifikacije Frascati/OECD in s tem izravnali omejitve obeh zbirk. Scopus vodi pred zbirko WOS pri vseh področjih, tako v številu dokumentov kot citatov. To še posebej velja za Družboslovje, Humanistiko in Tehniko. Največ citatov na dokument je pri Medicini in Naravoslovju, ki izkazujeta podobne številke. Biotehnika je nekje na sredini. Ugotovljene razlike med zbirkama in raziskovalnimi področji nudijo Slovenski raziskovalni agenciji (ARRS) dodatne kriterije za namene bolj uravnoteženega vrednotenja raziskovalnih dosežkov po posameznih področjih.
COBISS.SI-ID: 7744633
Hidroelektrarne na spodnji Savi so bile umeščene v prostor brez tesnjenja gorvodne struge. Zaradi dviga gladine podzemne vode bi bila zemljišča ob vodi posledično poplavljena. Za omilitev tega vpliva so bila zemljišča na Pijavškem polju nadvišana in rekultivirana. Mešanje vrhnje z drugimi plastmi tal med odstranjevanjem, nadvišanjem in ponovnim vzpostavljanjem talnega profila ima za posledico neenakomerno rodovitnost tal. Vožnja težke mehanizacije po nameščenem sekundarnem horizontu je povzročila zbitost tal na srednjem Pijavškem polju, četudi je njihova tekstura ugodna. Rekultivacijski ukrepi so kmetijska zemljišča obnovili skoraj do pridelovalnega potenciala pred posegom. Takojšnje intenzivna raba zemljišč (koruza) je pokazala negativen vpliv na lastnosti tal.
COBISS.SI-ID: 8283257
Mežiška dolini je onesnažena s svincem iz bivšega rudnika in topilnice, kar je pri otrocih povzročilo epidemijo zastrupitev s Pb. Z uporabo IEUBK (Integrated Exposure Uptake Bio-Kinetic) modela smo raziskali učinkovitost remediacije tal z EDTA na zmanjšanja tveganja zastrupitev. IEUBK model smo verificirali s podatki o dejanski vsebnosti Pb v krvi otrok. Model je predvidel, da bi se po remediaciji tal število lokacij kjer lahko pričakujemo presežne vsebnosti Pb v krvi (100 µg L-1) zmanjšalo za 90% v Mežici, 38% v Žerjavu in za 91% v Črni. To je prva raziskava kjer je bil IEUBK model uporabljen za napoved uspešnosti remediacije tal.
COBISS.SI-ID: 8180601
Nepoznavanje primernih, učinkovitih metod remediacije tal je glavna prepreka za čiščenje območij kjer so tla onesnažena s strupenimi kovinami. Nova reakcija alkalne substitucije nevarnih kovin v EDTA kompleksu, alkalnega izobarjanja sproščenih kovin ter njihove vezave na polisaharide, povezana s kislim izobrajanjem EDTA je bila uporabljena za razvoj nove, za tla trajnostne tehnologije remediacije s kovinami onesnaženih tal. Nova tehnologija je bila demonstrirana na pilotnem nivoju s karbonatnimi tlemi iz Mežiške doline ter s kislimi tlemi iz Podkloštra, Avstrija in Pribrama na Češkem.
COBISS.SI-ID: 8802681
Dušikov cikel je eden ključnih procesov v kmetijskih ekosistemih, vendarle je naše razumevanje, kako se mikrobne združbe, ki ga izvajajo, odzivajo na motnje, kot je na primer suša, še vedno omejeno. V študiji smo preučevali odziv številčnosti združb bakterij, gliv in arhej ter genov, ki kodirajo katalitične encime nitrifikatorjev (arhejski in bakterijski amoA) in denitrifikatorjev (nirS, nirK, nosZI, nosZII) na močno sušo v tleh dolgoletnega poljskega poskusa ohranitvene in konvencionalne obdelave s plugom. Suša, ki smo jo definirali z zmanjšanjem vsebnosti vode v tleh (WHC 76-13%) in povečanjem temperature tal (17–30?°C na globini 5 cm), je povzročila značilno zmanjšanje številčnosti vseh preučevanih združb. Ugotovili smo približno 2% upad številčnosti večine preučevanih združb za vsak 1% zmanjšanja vsebnosti vode v tleh ter približno 10% ob povišanju temperature za 1 °C. Ugotovili smo tudi, da je bila številčnost vseh kvantificiranih genov v zgornjem sloju tal ohranitvene obdelave večja kot pri konvencionalnem oranju, ne glede na vremenske razmere. Vendar pa so vse mikrobne združbe po nekaj padavinah v tri tedenskem obdobju ponovno dosegle začetno velikost pri vseh obravnavanjih, kar kaže na dobro prilagojenost mikrobnih združb na sušo oziroma na veliko prožnost preučevanega ekosistema. Naša študija je prva, ki je kvantificirala odziv nitrifikatorjev in denitrifikatorjev na močno sušo v odvisnosti od obdelave tal. Potrebna pa so nova znanja kako lahko s kmetijskimi ukrepi moduliramo odziv ključnih talnih mikrobnih združb na podnebne spremembe.
COBISS.SI-ID: 8956537
Tla zagotavljajo številne ekosistemske storitve, ki so pogojene z lokalno pestrostjo in številčnostjo talnih organizmov. Biotsko pestrost tal zmanjšujejo številne grožnje, zato ni presenetljivo, da je na evropski ravni bila zaznana politična zahteva po učinkovitem biotskem monitoringu tal. Cilj naše študije je bil ovrednotiti različne biotske kazalce tal in priporočiti najbolj ustrezne in stroškovno učinkovite za spremljanje biotske pestrosti tal in delovanja talnih ekosistemov po vsej Evropi. Skupno smo izbrali 18 potencialnih kazalcev po »logical-sieve » pristopu. Med ocenjevanimi kazalci je bil širok nabor atributov: mikroorganizmi, talne živali, funkcionalne lastnosti, novejše tehnike na osnovi določanja nukleinskih kislin, morfološki pristopi, ter meritve procesov. Kazalce smo testirali na 6 evropskih dolgoletnih poskusnih lokacijah (med njimi tudi Moškanjci, Slovenija), ki so bile izbrane glede na rabo zemljišč, podnebje in razlike v intenzivnosti gospodarjenja. Razčlenitev stroškovne učinkovitosti kazalcev je pokazala pričakovani kompromis med potrebnimi vložki na polju in v laboratoriju. Vsi kazalci so zaznali razlike med lokacijami, vendar, ker noben posamezen kazalnik ni bil občutljiv na vse razlike v intenzivnosti rabe zemljišč, smo predlagali izbor nabora različnih kazalcev. Za monitoring v evropskih podnebnih razmerah in rabo zemljišč preučevano v tej študiji, za kazalce delovanja talnega ekosistema predlagamo spremljanje procesov, ki so vezani na regulacijo vode v tleh, sekvestracijo C in zagotavljanje hranil, v minimalni nabor bi tako vključevali: deževnike; funkcionalne gene; in »bait lamina« test. Za učinkovit monitoring biotske pestrosti pa bi bilo treba spremljati vse taksonomske skupine.
COBISS.SI-ID: 8427129
Geološko skladiščenje CO2 je ena izmed možnosti, ki lahko pripomore k zmanjšanju izpustov CO2 v ozračje. V naših raziskavah smo preučevali možnosti adsorpcije CO2 v različne geološke materiale (glinavec, meljevec, peščenjak, lapor, glina, apnenec in amfibolit) z gravimetrično metodo. Preučevali smo tudi možnost adsorpcije CO2 v sladko in slano vodo. Poskuse smo izvedli pri temperaturi 22°C in tlakih od 0 do 40 barov. Rezultate smo primerjali z ostalimi raziskavami, ki so preučevale adsorpcijo CO2 v premog. Ugotovili smo, da se pri peščenjaku lahko adsorbira največ CO2, in sicer do 10,9 m3 CO2/t materiala. Kamnine, ki smo jih uporabili v naših raziskavah, so pri isti merilni tehniki pokazale manjšo afiniteto do adsorpcije CO2 kot premog iz preteklih raziskav. V vzorce slane vode se je adsorbiralo 27,5 m3 CO2/t vode, v vzorce sladke vode pa 17,6 m3 CO2/t vode. Zajemanje in skladiščenje CO2 je ena izmed možnih metod v boju proti podnebnim spremembam; različni geološki vzorci pa so pokazali različne afinitete za prepustnost CO2 v svojo notranjost. Raziskave, ki smo jih opravili, so temeljne raziskave na področju adsorpcijskih sposobnosti različnih geoloških materialov, gre za področje, ki je zaenkrat še slabo raziskano tako v Sloveniji kot po svetu. Rezultati so osnova za nadaljne raziskave, ki jih bo potrebno opraviti v prihodnosti, da bodo CCS (Carbon capture and storage) tehnologije lahko postale uporabne in pripravljene za širšo uporabo.
COBISS.SI-ID: 7007097
Čeprav rast mest prispeva k zmanjševanju biotske raznovrstnosti, biotsko pestre zelene površine v mestih lahko povečujejo dobro počutje ljudi in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vendar pa so urbane zelene površine pod pritiskom zaradi hitre zgoščevanje mest po vsem svetu. Urbane politike ohranjanja narave zato potrebujejo široko podporo, v najboljšem primeru od ljudi različnih sociokulturnih ozadij. Ali mestni prebivalci bolj cenijo biotsko raznovrstnost kot enostavne zelene površine, večinoma ostaja odprto vprašanje. Preverili smo, kako različni anketiranci (N = 3716) iz petih evropskih mest vrednotijo tri ravni biotske raznovrstnosti (bogastvo rastlinskih vrst) v štirih povsod prisotnih vrstah zelenih mestnih površin. Naša terenska raziskava je pokazala, da je biotska raznovrstnost pomembna. Ljudje cenijo bogastvo rastlinskih vrst v mestnih zelenih površinah (t.j. parkih, opuščenih površinah, uličnih pejsažih) in se strinjajo, da bogatejša pestrost rastlinskih vrst omogoča več življenja v mestih. Kljub razlikam je v obravnavanih evropskih mestih prevladalo pozitivno vrednotenje bogastva rastlinskih vrst med različnimi socialno-kulturnimi skupinami, vključno z ljudmi priseljenskega porekla. Rezultati te študije lahko tako podpirajo politiko za razvoj in upravljanje mestnih zelenih površin, ki podpirajo biotsko raznovrstnost, s poudarjanjem socialnih argumentov za vključevanje biotske raznovrstnosti v mestne razvojne načrte.
COBISS.SI-ID: 8934777