Ovrednotili smo dolgoročne učinke 12-letne minimalne obdelave tal (MT) v primerjavi s konvencionalno obdelavo (CT) na glavne fizikalno-kemijske lastnosti tal in strukturo mikrobnih združb. Značilne razlike med obdelavama smo zaznali v vertikalni prerazporeditvi organskega ogljika (Corg) in hranil. MT je v primerjavi s CT značilno povečala obstojnost strukturnih agregatov velikostnega razreda 2–4 mm in povečala sposobnost tal za zadrževanje vode v zgornjih 10 cm. Razlike med obdelavama v vsebnosti Corg v zgornjih 10 cm niso bile značilne, prav tako je zaloga Corg v profilu ostala nespremenjena. V MT tleh je prerazporeditev Corg in hranil v profilu vplivala tudi na mikrobno biomaso, ki je bila značilno večja pri MT kot pri CT v zgornjih 10 cm tal. Najizrazitejše spremembe v strukturi bakterijske združbe so bile na globini 10-20 cm, medtem ko smo največje spremembe v združbe gliv zaznali v zgornjih 10 cm. Na združbo arhej obdelava in globina nista imeli vpliva.
COBISS.SI-ID: 8210553
Mežiška dolini je onesnažena s svincem iz bivšega rudnika in topilnice, kar je pri otrocih povzročilo epidemijo zastrupitev s Pb. Z uporabo IEUBK (Integrated Exposure Uptake Bio-Kinetic) modela smo raziskali učinkovitost remediacije tal z EDTA na zmanjšanja tveganja zastrupitev. IEUBK model smo verificirali s podatki o dejanski vsebnosti Pb v krvi otrok. Model je predvidel, da bi se po remediaciji tal število lokacij kjer lahko pričakujemo presežne vsebnosti Pb v krvi (100 μg L-1) zmanjšalo za 90% v Mežici, 38% v Žerjavu in za 91% v Črni.
COBISS.SI-ID: 8180601
Spremembe kmetijskih suš smo raziskovali uporabo simulacije primanjkljaja vode v tleh (SWD) in dejansko evapotranspiracijo (ETO) iz modela porazdeljenih semi-empiričnih podatkov vodne bilance tal - swbEWA. Analiza z empirično ortogonalno funkcijo (EOF) in Pearsonovim korelacijskim koeficientom je pokazala, da na velike kmetijske suše vpliva ponovitve severnoatlantske oscilacija (NAO) in atmosferska blokada.
COBISS.SI-ID: 8037753
Hidroelektrarne na spodnji Savi so bile umeščene v prostor brez tesnjenja gorvodne struge. Zaradi dviga gladine podzemne vode bi bila zemljišča ob vodi posledično poplavljena. Za omilitev tega vpliva so bila zemljišča na Pijavškem polju nadvišana in rekultivirana. Mešanje vrhnje z drugimi plastmi tal med odstranjevanjem, nadvišanjem in ponovnim vzpostavljanjem talnega profila ima za posledico neenakomerno rodovitnost tal. Vožnja težke mehanizacije po nameščenem sekundarnem horizontu je povzročila zbitost tal na srednjem Pijavškem polju, četudi je njihova tekstura ugodna. Rekultivacijski ukrepi so kmetijska zemljišča obnovili skoraj do pridelovalnega potenciala pred posegom. Takojšnje intenzivna raba zemljišč (koruza) je pokazala negativen vpliv na lastnosti tal.
COBISS.SI-ID: 8283257
V raziskavi smo spremljali izmenjavo ogljika in vode v prostorsko heterogenem mozaičnem ekosistemu (drevesa-grmovje-travišče), ki se v sukcesiji razvija na prej travniških kraških površinah v submediteranskem delu Slovenije. Z metodo eddy-kovariance smo za obdobje od avgusta 2008 do decembra 2012 ovrednotili letno, sezonsko in dnevno dinamiko neto ekosistemske izmenjave ogljika (NEE) ter evapotranspiracije (ET). V teh letih je letni vnos ogljika variiral od -82.4 to -351.0 g C m-2 leto-1. Veliko variabilnost lahko razložimo z različno močnimi poletnimi sušami, močno odzivnost na sušo pa s slabo učinkovitostjo ekosistema pri izrabi padavin. Na 1mm padavin se letno veže le 0.10-0.35 g C m-2, zaradi zelo propustnih tal pa lahko odtok padavin v globino znaša od 44,4 do 72,6 % padavin. Močno zmanjšanje ET in NEE je bilo ugotovljeni pri vsebnosti vode v tleh (SWC) 0.145 m3 m-3. To kritično vrednost SWC lahko uporabimo za opredelitev sušnih obdobij. Ugotovljeno je bilo, da na produktivnost ekosistema, bolj sama intenzivnost suše vpliva trajanje sušnega obdobja. Ekosistem tudi po močni suši ob vnosu padavin hitro obnovi ponorno aktivnost. Raziskava pomembno prispeva k razumevanju kroženja vode in ogljika v kraških ekosistemih, ki so globalno zelo pomembni.
COBISS.SI-ID: 8350329