V gozdni rastiščni tip Bazoljubno borovje uvrščamo naravne sestoje rdečega (Pinus sylvestris) in (ali) črnega bora (Pinus nigra), ki uspevajo na zelo strmih do prepadnih dolomitnih pobočjih ali na erozijskih območjih na kamniščih ali plitvih rendzinah od podgorskega do zgornjegorskega pasu v alpskem, predalpskem, dinarskem, preddinarskem, redko tudi v subpanonskem in submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije. Naravna nahajališča bazoljubnega borovja so ena izmed najbolj skrajnih rastišč za uspevanje gozda, kjer listavci (predvsem bukev) niso konkurenčni. V sestavi zgornje drevesne plasti so ponekod posamezni primerki smreke (Picea abies) in macesna (Larix decidua). Listavci (Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus, Sorbus aria, S. aucuparia, Laburnum alpinum) posamično rastejo le v spodnji drevesni plasti. V grmovni plasti poleg iglavcev, med njimi je ponekod tudi rušje (Pinus mugo), prevladujejo toploljubne vrste, ki uspevajo tudi v združbah črnega gabra in hrastov. Bazoljubno borovje uvrščamo v dva evropsko varstveno pomembna habitatna tipa; prednostni habitatni tip (Sub)mediteranski gozdovi črnega bora (9530*) in habitatni tip Jugovzhodnoevropski gozdovi rdečega bora (91R0). K bazoljubnemu borovju prištevamo tudi dolinsko ruševje (Amelanchiero ovalis-Pinetum mugo), ki gradi (dolgo)trajne pionirske stadije na hudourniških vršajih in ledeniškem gradivu v alpskih dolinah ali na zelo strmih erozijskih območjih še v pasu bukovih gozdov. Po floristični sestavi v njem prevladujejo vrste borovih gozdov (razred Erico-Pinetea), zato ga uvrščamo v ta razred in ne v razred Vaccinio-Piceetea, kamor sodi subalpinsko ruševje na karbonatni podlagi. Sodijo v evropsko varstveno pomemben habitatni tip 4070* Ruševje z dlakavim slečem (Mugo-Rhododendretum hirsuti).
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 279568384Ob zaključku projekta EUFORINNO - European Forest Research and Innovation (7th FP EU Capacities - Regional Potential Programme, RegPot; RegPot No. 315982, 100% financing from EU; Project coordinator: Prof. Dr. Hojka Kraigher; Project budget: 2,910,724.93 €, 01.10.2012 – 31.03.2016) smo organizirali (vključno s predsedovanjem programskemu odboru) zaključno konferenco "EUFORIA: European Forest Research and Innovation Area", od 31.8. – 4.9. 2015 na Rogli; udeležilo se je je 127 raziskovalcev iz 24 držav (Evropa, ZDA, Japonska, Indija in Turčija). Vključevala je 5 tematskih sklopov: • Klimatske spremembe in biotska raznolikost • Gozdni genski viri • Dinamika ogljika v prostoru in času • Modeliranje v gozdu in gozdnih ekosistemih • Motnje v gozdu in gospodarjenje z gozdom Ob zaključku, 04.09.2015, je bila organizirana tudi okrogla miza z glavno temo: Težave regionalnih in EU gozdarskih politik in znanosti. Udeleženci so bili predstavniki nacionalnih in EU zakonodajne in raziskovalne sfere ter širokega nabora RID inštitucij Vsebine dostopne na: http://eprints.gozdis.si/1440/1/ZBORNIK_EUFORIA_2015_10_TISK_corrTG.pdf in v publikaciji s konference
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 281007616Obseg obnove gozdov s saditvijo in setvijo se v Sloveniji zmanjšuje; gozdno semenarstvo in drevesničarstvo propadata; težave so tako s pridobivanjem semena, vzgojo sadik, pomanjkanjem lokalnih drevesnic kot tudi (oziroma predvsem) s financiranjem dejavnosti. Za sanacijo posledic žledoloma leta 2014 je na podlagi Načrta sanacije gozdov poškodovanih v žledolomu potrebno zagotoviti 2,26 mio sadik, kar je na letni enkrat več od letne dobave sadik za redno obnovo gozda. V prispevku je analizirano stanje slovenskega semenarstva in drevesničarstva. Podani so predlogi za izboljšave.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 4103078Z analizo branik doba smo proučevali, ali se drevesa iz dveh rastišč z različnimi mikro-razmerami in posledično različnim zdravstvenim stanjem razlikujejo v odzivu na okolje. Potrdili smo razlike med zgradbo branik dobov s periodično poplavljenih (W dobi) in izjemoma poplavljenih (D dobi) rastišč. Skupini se med seboj razlikujeta v širini branike, prevodnem območju trahej ranega lesa, prevodnem območju v ranem lesu, gostoti trahej ranega lesa, širini in deležu kasnega lesa, širini ranega lesa ter diskriminaciji ogljikovega izotopa v ranem lesu. Izkazalo se je, da je pri D dobih informacija o klimatskih razmerah shranjena v ranem lesu in se navezuje na obdobje preteklega poletja. V kasnem lesu D dobov smo odkrili le odziv na visok najnižji spomladanski pretok Krke v tekočem letu. Sklepamo, da so D dobi izpostavljeni dolgotrajnim stresnim razmeram, v katerih se vse zaloge porabijo za preživetje, odziv na okoljske dejavnike pa je nejasen. W dobi pa izkazujejo podoben odziv na klimatske dejavnike kot hrasti iz bližnjih srednjeevropskih lokacij. Njihova debelinska rast, anatomska sestava branik in diskriminacija ogljikovega izotopa je v značilni korelaciji tudi s pretokom reke Krke. Rezultati raziskave so pokazali, da v braniki shranjena okoljska informacija lahko značilno variira celo znotraj enega sestoja ter da je močno odvisna od mikrolokacije. Potrdili smo tretjo hipotezo, da s proučevanjem kombinacije več parametrov branike lahko ocenimo zdravstveno stanje dreves in njihovo primernost za rekonstrukcijo izbranih okoljskih dejavnikov
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 4235430Namen prispevka je predstavitev spodbujevalcev in ovir razvoja gozdno lesnih dobavnih (GLDV) verig v Jugo Vzhodni Evropi (JVE) in razvoj strategij nadaljnjega razvoja GLDV. Za oceno stanja GLDV je bila uporabljena SWOT analiza. Na začetku so bile narejene regionalne SWOT analize, ki so bile združene v skupno SWOT analizo, ki je bila osnova za izdelavo strategij. Analiza je pokazala, da so v vseh analiziranih državah zelo pomembne strategije za povečano izrabo lesa v energetske namene. Poleg tega so se kot zelo pomembne pokazale tudi strategije za promocijo in disiminacijo. Regionalne strategije imajo velik potencial za nadaljnji razvoj, za povečanje učinkovitosti in povečanje konkurenčnosti celotnih dobavnih verig.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 4194726