Pojasnjevanje velikoprostorskega razporejanja talnih organizmov, ki vplivajo na biogeokemijske procese v tleh je bistveno za razumevanje delovanja gozdnih ekosistemov, vendar pa ključni dejavniki pestrosti tal ostajajo slabo poznani in karakterizirani. V okviru ICP Forests, skupine za ektomikorizo, smo analizirali pojavljanje, pestrost in korelacije ektomikoriznih gliv z dejavniki okolja na območju celotne Evrope, kar predstavlja do sedaj največjo tovrstno študijo koreliranja abiotskih in biotskih spremenljivk v gozdnih ekosistemih. S podatkov raziskovalnih ploskev in analize ektomikoze smo analizirali 38 okoljskih spremenljivk (gostitelji, klima, ,..), Kvantificirali smo ocenili plastičnost dejavnikov, ki vplivajo na talne parametre na analiziranem geografskem gradientu. Ugotovili smo, da okoljski parametri in vrsta gostiteljev razložijo večji del variabilnosti ektomikoriznih združb ter da so vrednosti parametrov uporabne kot bistveno orodje za oceno okolja potrebujejo ustrezne prilagoditve ter da je bila v dosedanjih študijah plastičnost talne komponente (združba ektomikoriznih gliv) podcenjena. V prispevku, objavljenem v reviji Nature, smo potrdili statistično značilen vpliv dejavnikov okolja (vključno z depoziti hranil/onesnažil) na sestavo in spreminjanje združb ektomikoriznih gliv ter posledično delovanje celotnega gozdnega ekosistema.
COBISS.SI-ID: 5104806
V prispevku je predstavljena BeechCOSTe52 baza podatkov o rasti in razvoju sadik provenienc evropske bukve, ki smo jih izmerili v mednarodnih provenienčnih poskusih v Evropi osnovanih na 38 lokacijah v dveh zaporednih serijah (1993/ 95 in 1996/98) z 217 proveniencami, ki izvirajo iz celotnega areala bukve v Evropi. Bazo podatkov smo osnovali v okviru COST Akcije E52. Podatki zajemajo višino dreves, premer debla na prsni višini, premer dreves na koreninskem vratu, mortaliteto, poškodovanost, fenologijo olistanja in jesensko fenologijo dreves, ki smo jih pridobili večletnimi meritvami 862.095 istih dreves v starosti od 2 do 15 let. Podatkovni niz zajema veliko genetsko in fenotipsko intra-specifično variacijo, ki je prisotna pri evropski bukvi in je zato primeren vir za poglobljene raziskave na področjih kot so npr. kvantitativna genetika, ekologija, biogeografija, makroekologija, adaptivno gospodarjenje z gozdom in bioekonomija.
COBISS.SI-ID: 5157798
V Ilirskih bukovih gozdovih v slovenskih Dinaridih smo proučevali odziv pritalne vegetacije kot na tri različne intenzitete poseka; kontrola brez poseka; posek 50 % in 100 % lesne zaloge. Vrstna sestava pritalne vegetacije se je značilno razlikovala med tremi intenzitetami ukrepanja. Pri intenziteti poseka 50% in 100 % se je najbolj povečala stopnja zastiranja graminoidov, visokih trajnic, enoletnih/dvoletnih zelišč in metuljnic. Spremembe v taksonomski in funkcionalni sestavi rastlinskih združb so bile največje na površinah z največjo intenziteto poseka. V razmeroma kratkem obdobju se ekološke razmere v sestojnih vrzelih (posekah) niso spremenile do te mere, da bi bile ogrozile obstoj tipičnih gozdnih vrst (sencovzdržnih). Na krajinski ravni lahko povečanje prostorske heterogenosti z ustvarjanjem mozaika gozdnih sestojev, ki so izpostavljeni različnim intenzivnosti sečnje, pomembno prispeva k izboljšanju funkcionalne rastlinske raznolikosti.
COBISS.SI-ID: 5300134
V članku smo predstavili izboljšano verzijo baze UNITE, na ITS zaporedjih temelječo nukleptidno bazo, ki je referenčna baza za sistematiko gliv in identifikacijo vzorcev okoljskega sekvenciranja in sekvenciranja novih generacij. Poudarek je na taksonomski validaciji podatkov ter zanesljivosti deponiranih sekvenc, na reprezentativnih sekvencah vrste in ponovni anotaciji deponiranih podatkov ter dodajanju metapodatkov. V prispevku smo poudarili odprtost baze za taksonome - specialiste za posamezno skupino, ter kako lahko oni doprinesejo (preko UNITE platforme) k izboljšanju podatkov in večji možnosti identifikacije. Vsak takson v bazi je umeščen v nov koncept - "hipoteza vrste - species hypothesis", ki predstavlja osnovno enoto (torej »vrsto«), kot rezultat optimalne kombinacije morfoloških in molekularnih podatkov o taksonu. Prispevek, v katerem predstavljamo nov koncept uporabe in analize nukleotidnih zaporedij za identifikacijo vrste (t.i. koncept "hipoteza vrste – species hypothesis" je najbolj citiran članek soavtorja – člana PS z 868 (WoS)/857 (Scopus)/1111(GoogleScholar) citati.
COBISS.SI-ID: 3693990
Razmnoževalna sposobnost je eden najpomembnejših evolucijskih znakov, ki ga je smiselno rutinsko spremljati in upoštevati v adaptivnem upravljanju populacij divjadi. Analizirali smo 2.594 nepoškodovanih rodil samic srnjadi, ki so bile odstreljene v obdobju 2006 – 2015 v apeninski populaciji (Toskana, osrednja Italija). S primerjavo števila rumenih telesc (CL) in zarodkov v istih samicah (indeks odraža uspešnost implantacije oplojenih jajčnih celic) smo ugotovili 8,6 % povprečen neuspeh implantacije, vendar z veliko medletno variabilnostjo (med 3,6 % in 19,8 %). Uspešnost vgnezditve je bila odvisna od individualnih lastnosti matere (pozitiven vpliv telesne mase, negativen vpliv starosti), poletnih vremenskih razmer, surovosti zime in nadmorske višine. V primeru enoletnih srn (mladic), za katere je značilna tudi največja variabilnost v stopnji ovulacije, je zaradi zelo majhne stopnje neuspešne implantacije štetje rumenih telesc pomembna in relevantna informacija o njihovem razmnoževalnem uspehu. Zaradi tega smo predlagali štetje rumenih telesc v mladicah kot nov uporaben kazalnik v adaptivnem upravljanju populacij srnjadi.
COBISS.SI-ID: 5286310
Obsežne motnje in ujme v gozdovih postajajo čedalje pogostejše zaradi podnebnih sprememb. Biotske motnje imajo lahko kaskadne učinke in imajo zato znaten ekonomski vpliv na gozdarstvo. Zato je pomembno razumeti dejavnike, ki prispevajo k namnožitvi gozdnih škodljivcev v epidemičnih situacijah po velikih motnjah in njihovo aplikacijo v gospodarjenju z gozdom. Raziskali smo vpliv dejavnikov na izbruhe podlubnikov po obsežnem žledolomu v letu 2014 v Sloveniji. Opravljena je bila raziskava na ravni celotne države o spremenljivkah, ki vplivajo na poškodbe dreves smreke zaradi žledoloma. Poleg tega so bili ocenjeni vplivi dejavnikov, ki vzpodbujajo napade podlubnikov, na jakost namnožitve in primerjani z epidemičnimi in endemičnimi razmerami ter ocenjena učinkovitost ukrepov gozdnega gospodarjenja. Drevesa smreke so bila bodisi izkoreninjena ali zlomljena, ali pa je bila krošnja lažje do zelo poškodovana. Namnožitev v endemičnih situacijah je bila večja na območjih z večjo količino smreke in zmanjšana na območjih z večjimi nakloni. Po žledolomu se je količina sanitarne sečnje zaradi namnožitve povečala na območjih z večjimi nakloni, kjer se je zgodil žledolom. Povečana stopnja motenj in večja dostopnost odmrlega in oslabljenega drevja sta pozitivno vplivali na populacijo podlubnikov. Zgolj odstranjevanje odmrlih dreves v prvem letu po žledolomu se ni izkazalo za zadosten ukrep za preprečevanje namnožitve podlubnikov. Neučinkovitost sedanjih praks kaže, da bi bilo treba pri upravljanju s podlubniki vzeti v obzir tudi veliko obsežne motnje, ujme. Pri opredeljevanju ukrepov proti izbruhom podlubnikom je potrebno postaviti v ospredje gonilne dejavnike v epidemičnih situacijah, pred gonilnimi dejavniki, ki so pomembni v endemičnih razmerah. Rezultati nakazujejo, da poznani dejavniki, ki vplivajo na napade podlubnikov, niso nujno isti, kot dejavniki, ki vodijo napade podlubnikov v razmerah z ekstremnimi motnjami. Za trajnostno upravljanje z gozdovi bi se zato morali promovirati mešani sestoji.
COBISS.SI-ID: 4898982
Da bi zaustavila izgubo biotske raznovrstnosti v naravnih habitatih, je EU sprejela Direktivo o habitatih in vzpostavila omrežje Natura 2000. Omrežje je zajelo gozdne habitate in habitatne tipe, katerih stanje ohranjenosti je treba sporočiti v skladu s členom 17 Direktive. Zato je usklajevanje metod ocenjevanja habitatov in oblik poročanja ključnega pomena. Komisija EU in države članice so doslej uspele oblikovati in izdati smernice za poročanje. Ker pa številna od teh poročil večinoma temeljijo na ekspertnih mnenjih, so ponavadi pristranska in neprimerljiva. Za bolj dosledno ocenjevanje in poročanje o stanju ohranjenosti je ta študija ovrednotila niz kazalnikov z dvema modeloma za podporo odločanju. Model DEX je deloval z jezikovnimi izjavami, ki so izhajale iz numeričnih vrednosti, mehki fuzzy model pa je uporabil numerični vnos. Oba modela sta bila testirana s podatki iz treh največjih gozdnih habitatnih tipov Slovenije (FHT), in sicer 9110 - bukove gozdove Luzulo-Fagetum, 91K0 - ilirskih gozdov Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion) in 91L0 - ilirskih gozdov hrast-gabrov (Erythronio-Carpinion), ki jih zagotavlja raziskava o stanju gozdov in gozdnih ekosistemov. Model DEX je dosegel enotne rezultate in opredelil stanje ohranjenosti vseh treh FHT kot najmanj ugodnih. Nasprotno, mehki model je ustvaril tri različne ocene stanja ohranjenosti za FHT: ugodno stanje ohranjenosti za 91K0 FHT, najmanj ugodno za 9110 FHT in neugodno za 91L0 FHT. Rezultati so bili logični in v skladu z obstoječimi ocenami. Študija je pokazala, da lahko oba modela uporabljamo za vrednotenje FHT lastnosti. Toda zaradi večje občutljivosti je mehki model omogočil odkrivanje subtilnih razlik med vrednostmi indikatorjev zaradi uporabe kontinuiranih numeričnih podatkov in bolj sofisticiranih matematičnih postopkov.
COBISS.SI-ID: 5008294
- Na podlagi podatkov izmerjenih dreves iz nacionalne gozdne inventure iz trinajstih regij je bila izvedena analiza dejanskega poseka. - Obstajajo splošni trendi povečanja verjetnosti poseka z višjo produktivnostjo regije in vrste. - Povprečna verjetnost poseka za vse regije je 2.4% na leto. - Verjetnost umrljivosti znaša 0.4% na leto.
COBISS.SI-ID: 5258406
• Sestava prve dolge (428 let) kronologije za črni bor za področje Albanije • Zgodnje poletna meseca, junij in julij, ključno vplivata na rast črnega bora v Albaniji • Izdelana je bila prva, dolga rekonstrukcija (1583-2010) zgodnje poletnih temperatur za območje Albanije.
COBISS.SI-ID: 4010406
• Raziskali smo vpliv razpoložljivosti vode v tleh na listno fenologijo, sezonsko dinamiko debelinske in nestrukturne ogljikove hidrate (NSC) v deblu Quercus pubescens iz submediteranske regije. • Razpoložljivost vode v tleh je bistveno vplivala na sekundarno rast debla Q. pubescens, medtem ko so bile količine NSC manj prizadete. • Rezultati kažejo, da je potrebno pri proučevanju vpliva stresnih dogodkov na rast in delovanje dreves upoštevati tudi lastnosti tal.
COBISS.SI-ID: 5196710