V prispevku smo na heterogeni rastni ploskvi dreves, grmičevja in travinja nastali na polsuhem apnenčastem travinju v submediteranskem območju Slovenije raziskovali prispevek menjave ogljika in vode med ekosistemom in atmosfero. V obdobju od avgusta 2008 do decembra 2012 smo z uporabo Eddy kovariance metode pri letnih, sezonskih in dnevnih dinamikah neto ekosistemske izmenjave (NEE) preučili izmenjavo vodne pare skupaj s kontrolnimi okoljskimi paramateri. V tem obdobju se je ekosistem izkazal kot ponor ogljika, letna vezava ogljika pa je imela več kot štirikratni razpon, tj. od 82 do 351 g C m-2 leto-1. Nastalo variablinost lahko v veliki meri pojasnimo z različnim trajanjem sušnih dogodkov, ki so se zgodili poleti kljub visokim in razmeroma enakomerno porazdeljenim padavinam. Ti so povezani s slabo ekosistemsko učinkovitostjo rabe dežja, kajti prevzete količine je bilo le 0,10-0,35 g C m-2 leto-1 za vsak mm dežja pri ocenjenem globinskem odtoku vode, ki je znašal med 44 in 72% padlega dežja.
COBISS.SI-ID: 8350329
Čeprav imajo gozdovi visoko stopnjo biodiverzitete je ta globalno ogrožena. Potrebujemo trajnostno gospodarjenje z gozdom, kot je na primer sonaravno gospodarjenje. V kontekstu biodiverzitete bi morali testirati različne prakse gospodarjenja. Zato smo raziskovali vpliv sestojne vrzeli in intenzivnost sečnje na različne funkcionalne skupine v sonaravno gospodarjenem jelovo-bukovem gozdu na treh območjih v Dinarskem gorstvu v Sloveniji. Na vsakem območju je bilo izbranih devet ploskev z različno intenziteto sečnje (kontrola, 50 % posek lesne zaloge in 100 % posek lesne zaloge). Na vsaki od teh 27 ploskev smo spremljali različne funkcionalne skupine: ektomikorizne glive, praproti, trave, zelišča, šaše, muhe trepetavke, hrošče krešiče in ptice. Za vsako od teh skupin smo izračunali vrstno pestrost, razlike v vrstni sestavi združbe in indikatorske vrste glede na vrsto in intenziteto gospodarjenja. Ektomikorizne glive in ptice so na visoke intenzitete sečnje odgovorile z močnim zmanjšanjem števila vrst. Pojavilo pa se je tudi nekaj dodatnih vrst ptic. Na trave in zelišča je povečana intenzivnost sečnje vplivala pozitivno v smislu povečanja števila vrst. Muham trepetavkam so najbolj ustrezale ploskve s 50 % posekom lesne zaloge, saj se na teh ploskvah pojavljajo vrste iz gozdnega in negozdnega prostora. Praproti in krešiči se na spremenjene razmere niso odzvali. Število indikatorskih vrst je zelo povezano s celotnim številom vrst v posamezni proučevani skupini. Variabilnost v odzivih kaže na to, da različne funkcionalne skupine reagirajo različno na intenzivnost sečnje. Petdeset odstotkov poseka lesne zaloge še vedno ohranja raznolikost večine proučevanih skupin. Rezultati so predstavljeni v okvir gospodarjenja z gozdom in njegovih posledic na biotsko raznovrstnost.
COBISS.SI-ID: 4431782
Usoda perifernih populacij gozdnih dreves ima poseben pomen v okviru podnebnih sprememb. Periferne populacije so lahko hkrati tiste, kjer bo prišlo do najhitrejše evolucije; tiste, ki se soočajo z najhitreje naraščajočim tveganjem izumrtja; lahko so vir migrantov za kolonizacijo novih področij na vodilnih robovih areala; ali pa vir genetske variabilnosti za vnos v ostale populacije. Odločitev o strategiji varovanja in trajnostne rabe genskih virov perifernih populacij dreves predstavlja velik izziv. V članku je predstavljen pregled genetskih in ekoloških procesov, ki delujejo na različne tipe perifernih populacij in vpliv teh procesov za prilagajanje gozdov in gospodarjenja z gozdovi podnebnim spremembam. Še posebej se v članku osredotočamo na periferne populacije na zadnjem robu areala, kjer so okoljski izzivi že ali pa bodo postali najbolj akutni. Menimo, da so perifernih populacije "naravni laboratorij" za reševanje raziskovalnih vprašanj o kompleksnih interakcijah med demografskimi procesi in naravnim izborom in vprašanj o njihovem prilagajanju okolju; ter ali bo prilagajanje na temelju genetske variabilnosti teh populacij zadostovalo za dolgoročno obstojnost vrst v okviru trenutnega areala. Periferne populacije so ključne za adaptivno gospodarjenje z gozdovi; za njihovo ohranitev potrebujemo posebne ukrepe. V luči ohranjanja in trajnostne rabe genetskih virov perifernih populacij moramo nujno uskladiti tradicionalno nasprotujoča si stališča gozdarjev in naravovarstvenikov. Na podlagi obstoječega znanja predlagamo pristope in načela za upravljanje in ohranjanje teh dragocenih populacij, z namenom ohranjanja aktivnih genetskih in ekoloških procesov, ki so jih v daljšem časovnem obdobju tudi oblikovali.
COBISS.SI-ID: 4430502
Malo je znanega o medletni plastičnosti sekundarnih tkiv drevesnih vrst, ki rastejo v različnih okoljskih razmerah. Da bi pridobili informacije o plastičnosti debelinske rasti, ki omogoča drevesom, da se prilagodijo lokalnim vremenskim razmeram, smo raziskali odnose med vremenskimi parametri in rastjo pri smreki (Picea abies (L.) H. Karst.) na treh rastiščih v zmernem klimatskem pasu. V ta namen smo raziskali širine lesnih prirastkov za obdobje 1932-2010 ter značilnosti celic lesnih in floemskih prirastkov za obdobje 2009-2011. Spremembe v strukturi lesnih in floemskih prirastkov potrjuje plastičnost sezonske dinamike kambijeve celične produkcije in diferenciacije na lesno in floemsko stran. Na anatomske značilnosti lesnih in floemskih celic vplivajo rastiščne razmere. Struktura lesnih in floemskih tkiv nastalih v prvi polovici rastne sezone je bolj stabilna, kar nakazuje, da so ta tkiva za delovanje drevesa pomembnejša od tkiv nastalih v drugi polovici rasti. Analize dolgoročnih podatkov o klimatskih razmerah in širinah lesnih prirastkov so pokazale, da je bila rast dreves v splošnem manj odvisna od padavin kot od temperature. Vendar pa se je vpliv klime na rast smreke med rastišči razlikoval. Le delno odvisnost debelinske rasti smreke od podnebnih dejavnikov na izbranih lokacijah potrjuje prilagoditev smreke v smislu strukture lesa in floema na optimalno rast in razvoj v lokalnih razmerah.
COBISS.SI-ID: 4162726
Namen študije je bil analizirati biogeografijo ektomikoriznega rodu Hydnum in ugotoviti vzroke za opaženo neenakomerno razporejanje rodu na svetovni ravni. Z uporabo več markerjev smo odkrili vsaj 15 še ne opisanih vrst v rodu. Glavno vodilo sestave združbe oziorma pestrosti po kontinentih se je izkazala geografska oddaljenost taksonov. Rezultati pa nakazujejo tudi se na globalni ravni pojavile disjunktne populacije na katere bistveno vplivajo lokalni dejavniki.
COBISS.SI-ID: 4361382