V predstavljeni študiji primera smo želeli razumeti vpliv spopolnjenega skupinsko postopnega gospodarjenja (SSPG) na genetsko pestrost bukve, najprej s primerjavo gospodarjenega sestoja s pragozdnim ostankom, nato s primerjavo dveh zaporednih generacij v obeh sestojih. Učinek SSPG na genetsko pestrost bukve še ni bil preučen. Ravno tako je vpliv gospodarjenja na zaporedne generacije dreves redko predmet študij. Študija primera je bila izvedena v dveh mešanih bukovih sestojih v Sloveniji: v negospodarjenem pragozdnem ostanku Rajhenavski Rog in sestoju gospodarjenim s SSPG na Osankarici. Vzorčili in na 16. mikrosatelitnih lokusih smo genotipizirali 140 dreves iz razvojnih faz debeljak in mladje. SSPG v analiziranem sestoju dobro posnema genetske procese iz pragozdnega ostanka. Primerjave kazalnikov genetske pestrosti med sestojema niso razkrile značilnih razlik med nobeno izmed kohort; razlike med kohortama iz istega sestoja niso bile značilne. Opažene znatne spremembe v frekvenci alelov na štirih lokusih med zaporednima generacijama ni bilo mogoče nedvoumno pripisati gospodarjenju. Kohorti iz istega sestoja sta imeli podobni genetski strukturi. Prepričljivih dokazov o vplivu SSPG na genetsko pestrost preučevanega sestoja bukve nismo našli.
COBISS.SI-ID: 3946918
Višinski gradient močno vpliva na razširjenost vrst preko posrednih in neposrednih vplivov temperature. Medtem ko so se dosedanje študije vpliva temperature vzdolž višinskega gradienta osredotočale v glavnem na osrednja območja ali severne robove razširjenosti posameznih živalskih vrst, je njen vpliv na razširjenost vrst vzdolž višinskega gradienta na južnih območjih njihove razširjenosti še dokaj neraziskan. Še posebej to velja za herbivore žuželke na gozdnih tleh. Za študijo vpliva višinskega gradienta na interakcijo med herbivoro žuželko in gostiteljsko rastlino v gozdnem ekosistemu v južnem območju razširjenosti vrste smo uporabili muho trepetavko vrste Cheilosia fasciata (Diptera: Syrphidae), in čemaž, Allium ursinum, kot njenega gostitelja. Ugotavljali smo vpliv nadmorske višine, pokrovnosti listne površine gostiteljske rastline, površine, ki jo zaseda gostiteljska rastlina, stopnje sončnega obsevanja in tipa gozda na številčnost osebkov C. fasciata. Analizirali smo kvadrante velikosti 0,5 x 0,5 m na rastiščih čemaža na različnih nadmorskih višinah na območju celotne Slovenije. Številčnost C. fasciata je naraščala z nadmorsko višino, kar pa ni veljalo tudi za čemaž. Temperatura je negativno vpliva na številčnost C. fasciata. Pokrovnost listne površine gostiteljske rastline je pozitivno vplivala na številčnost C. fasciata, vendar le v primeru, ko je bila pokrovnost nizka. Sončno obsevanje je imelo pozitiven vpliv na številčnost C. fasciata. Tip gozda in površina, ki jo zaseda gostiteljska rastlina, sta bila za številčnost te vrste manj pomembna. Rezultati so razloženi v okviru mehanizmov, ki vplivajo na razporejanje vrst vzdolž višinskega gradienta, in podnebnih sprememb.
COBISS.SI-ID: 4183206
Bukev (Fagus sylvatica L.) je ekonomsko in ekološko pomembna drevesna vrsta v Evropi. Pričakovan porast temperatur zaradi globalnih klimatskih sprememb lahko pomembno vpliva na rast dreves bukve in posledično na kroženje ogljika v bukovih gozdovih. V prispevku smo testirali hipotezo, da temperatura tal vpliva na rast podzemnih ter tudi nadzemnih delov sadik bukve. Eno leto stare sadike smo presadili v rizotrone in jih izpostavili dvema različnima temperaturama tal za dve leti, pri čemer smo vlago v tleh vzdrževali na konstantni ravni. Temperatura tal je imela glavni učinek na biomaso olesenelega dela sadik in je značilno vplivala na biomaso poganjkov in korenin ter premer debla. Biomasa poganjkov in korenin ter premer debla so bili največji pri temperaturah tal, ki so bile primerljive s poletnimi temperaturami tal na izvornem območju sadik. Povišana temperatura tal je vplivala na povečanje specifične dolžine korenin in specifično gostoto koreninskih vršičkov. Temperatura tal ni imela vpliva na razmerje med korenino in poganjkom ter na parametre listov (masa, število listov, specifična listna površina), razen na površino listov na enoto suhe teže.
COBISS.SI-ID: 4010150
Prispevek obravnava 18 kazalcev biotske pestrosti na krajinski in sestojni ravni. Obravnavani so temeljni problemi naravovarstva. Prikazane so metode izvrednotenja kazalcev in metode vrednotenja ohranitvenega stanja. Prikazani so problemi, ki morajo biti obravnavani v prihodnje.
COBISS.SI-ID: 4203430
Pripevek opisuje ocenjevanje atributov pomembnih pri vzpostavljanju rekreacijske infrastrukture na Rožniku v Ljubljani. raziskava je bila osredotočena na pripravljenost plačevanja rekreacijskih storitev.
COBISS.SI-ID: 4203174