Servitizacija je eden od velikih trendov moderne družbe, proces ustvarjanja vrednosti z dodajanjem storitev izdelkom, ki zajemajo vse od najema in vzdrževanja dragih kapitalskih dobrin, deljenja produktov, do izdelovanja pametnih stvari in hitrih prototipov. Upoštevajoč njen večplasten značaj, se servitizacija dotika vseh pravnih področij. Članek najprej predstavi pravne probleme servitizacije z vidika konkurenčnega in potrošniškega prava, ki ustrezajo dvema glavnima motivoma za strategijo servitizacije, tj. izključitev konkurentov in zadrževanje potrošnikov. V nadaljevanju se opredeli do servitizacije v čezmejnem trgovanju, s poudarkom na tesni povezavi med servitizacijo in globalizacijo. Nazadnje so na kratko predstavljeni še nekateri drugi pomembni pravni vidiki servitizacije – kot so vplivi na B2B in B2G pogodbe, okoljsko pravo, pravo intelektualne lastnine in temeljne pravice. Opaziti je mogoče, da pravo na eni strani spodbuja pozitivne vidike servitizacije, hkrati pa omejuje njene negativne vplive na evropsko gospodarstvo in družbo.
COBISS.SI-ID: 5226539
Služnosti, tradicionalno, vsebujejo pravico uporabljati tujo stvar. Posebna vrsta služnosti so služnosti v javno korist, ki so ustanovljene bodisi v korist države, lokalne samouprave ali nosilcev javnih služb. Na te služnosti se nanašajo posebna pravila. Kot naprimer, služnost v javnem interesu je ustanovljena z namenom opravljanja gospodarske dejavnosti, torej za opravljanje javnega interesa. takšna služnost je potrebna za čas trajanja uporabe javne infrastrukture; Zato uporaba 227. člena SPZ, na podlagi katerega se lahko ustanovi služnost samo za omejeno obdobje, ki ni daljše od trideset let, ni primerna za te služnostne pravice. Poleg tega te služnosti niso samostojno prenosljive; prenesejo se lahko samo skupaj s pravico zagotavljanja opravljanja delovanja gospodarske javne infrastrukture. Avtorji razpravljajo zlasti posebno pravno naravo služnost v javnem interesu.
COBISS.SI-ID: 5211179
V knjigi avtorja na sistematičen način analizirata zakonodajo glede energetskih virov in proizvodnje energije v Sloveniji. Predstavljeni so vsi (pod)sistemi v Republiki Sloveniji, ki so posebej pomembni z energetskega vidika, kakor tudi razmerje med energetsko politiko in energetskim pravom. Energetsko pravo je definirano kot sklop pravnih pravil in načel, ki urejajo upravljanje z energetskimi viri. Monografija predstavlja pionirsko delo v slovenskem prostoru, ki je nastajala v času, ko se je zakonodaja s področja energetskega prava povsem na novo oblikovala z Energetskim zakonom (EZ-1), ki je prinesel veliko število sistemskih sprememb, zato se avtorja pri številnih pravnih vprašanjih nista mogla nasloniti na razmišljanja v teoriji, kakor tudi ne na sodno prakso. Podan je zakonodajni okvir za različne oblike energije in energetskih virov, in sicer za: elektriko, plin, nafto, premog. V tej zvezi se v monografiji analizirajo, za vsak posamezni energetski vir, vprašanja proizvodnje energije, s poudarkom na soglasjih za gradnjo infrastrukturnih energetskih objektov; kakor tudi izkoriščanje, transport, distribucija in poraba energije. Zaradi intradisciplinarne narave energetskega prava, torej njegove povezanosti s številnimi drugimi pravnimi področji (konkurenčno pravo, pravo varstva okolja, pravo varstva potrošnikov, upravno pravo, civilno pravo) in hkrati njegove interdisciplinarne narave, so v monografiji dani tudi posebni poudarki na prepletenosti vprašanj z okoljskim, konkurenčnim in davčnim pravom.
COBISS.SI-ID: 5017387
Večja učinkovitost pri reševanju civilnih sporov je odvisna od organiziranega, ampak hkrati pravičnega, ugotavljanja dejstev. Kljub temu evropsko pravo še ne daje jasne klasifikacije dokaznih sredstev, pojem "dokaz" v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah pa se različno interpretira. Pomanjkljiva so tudi pravila, ki urejajo razne druge vidike dokazovanja, za rešitve pa namesto tega odkazujejo na nacionalno zakonodajo. Dokler se bodo pravila dokazovanja razlikovala od države do države, tako dolgo obstaja tveganje, da pride med sodelovanjem sodišč v čezmejnih zadevah do konflikta med pravnimi sistemi, kar vodi do nezaupanja med sodstvom in drugimi udeleženci v postopkih. Knjiga s preučevanjem nacionalnih pravil in z uporabo primerjalnopravne metode, ki upošteva pravne izkušnje iz vseh pravnih krogov EU, pojasnjuje in analizira delovanje dokaznega prava v sodobni Evropi.
COBISS.SI-ID: 5010219
Raziskovalni izsledki glede koncernsko pravnih institutov so bili vključeni v strokovni podlagi v okviru novele ZGD-1I. Na tej podlagi bo ustreznejša implementacija teh korporacijskih institutov sprejeta tudi v poslovni in sodni praksi, vsaj v smislu učinkovitejšega varstva upnikov in manjšinskih delničarjev ter tudi v učinkovitejših sodnih postopkih glede razreševanja spornih vprašanj v teh razmerjih. Avtorja sta pripravila tudi uvoda pojasnila k noveli, v katerih sta celovito predstavila najpomembnejše zakonodajne rešitve.
COBISS.SI-ID: 284750848