Javna sfera kot posebno področje, domena, kot zamišljeni prostor komunikativno posredovanega družbenega življenja ali diskurzivno konstruiranega družbenega prostora med državo in civilno (na začetku meščansko) družbo predstavlja infrastrukturo za socialno vključevanje skozi javni diskurz. Samoumevno je, da nobena posebna družbena norma (npr. zasebnost, lastništvo) ali regulativno pravilo (npr. formalno članstvo) ne omejujeta dostopa državljanov do javne sfere, in da niso potrebna posebna znanja in sposobnosti, ki bi jim omogočala sodelovanje. Javna sfera je bodisi (1) sfera publicitete, tj. komunikacijski prostori, ki jih ustvarjajo in vzdržujejo mediji, kar vključuje razmerja moči in dominacije (»javni prostor«) ali (2) sfera javnosti, ki jih sestavljajo svobodni in enakopravni državljani, ki sodelujejo v javnem rezoniranju. V obeh primerih načelo javnnosti predstavlja srčiko koncepta javne sfere. V empiričnem pomenu je javna sfera pogosto zasnovana kot nekakšen “kompromis" teh dveh "idealnih tipov." Pojem javne sfere se v veliki meri nanaša na vlogo medijev in javnega mnenja v sodobnih predstavniških demokracijah; normativna konceptualizacija medijev prihaja v ospredje v zamisli o javnih medijih.
COBISS.SI-ID: 33308765
Prispevek izpostavlja, da sta bili zadnji desetletji preplavljeni z interpretacijami o spremembah, ki so jih prinesle digitalne komunikacijske tehnologije in spletni družbeni mediji, vendar je v njih pogosto enoznačno predpostavljeno, da so te spremembe omogočile povečane možnosti za participacijo, ustvarjanje vsebin in globalno povezljivost. Prispevek tovrstne interpretacije zoperstavi s kritičnim pristopom, v katerem sta participacija uporabnikov in medijska interaktivnost povezani tudi z novimi načini digitalnega dela, izkoriščanjem in reprodukcijo novih oblik družbenih neenakosti.
COBISS.SI-ID: 33675101
Študija proučuje pojem »tiranije praznega okvira« v internetnih oddelkih dveh vodilnih slovenskih časopisov, Dela in Dnevnika, kjer se internetni novinarji – novičarski delavci z malo ali nič izobraževanja ali izkušenj v fotožurnalizmu – soočajo z zahtevo, da vsak izdelek objavijo s fotografijo. Z uporabo metod opazovanja v uredništvu in poglobljenih intervjujev z internetnimi novinarji, razkrivava paradokse, povezane s tem imperativom. Predlagava, da se fenomen državljanskega fotožurnalizma ne razume kot radikalni prelom s preteklostjo, temveč kot zadnji od pojavov v nizu povezanih procesov, intelektualnih procesov modernosti, okularocentrizma, novinarstva, kapitalizma in nacionalne države.
COBISS.SI-ID: 33335389
Glavni cilj tega članka je raziskati, kako je varstvo novinarskih zaupnih virov opredeljeno v normativnih aktih Sveta Evrope in Evropske unije, kakšna je sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in kakšna je normativna ureditev zaščite virov v Sloveniji. Avtorja ugotavljata, da je v evropskem pravnem prostoru od novinarjev dopustno zahtevati razkritje skrivnega vira le izjemoma, ko za to obstaja intenziven javni interes, in predlagata spremembe slovenske zakonodaje. Analizo relevantnih pravnih dokumentov in sodne prakse dopolnjujeta z metodo polstrukturiranih intervjujev s 15 novinarji. Stališča intervjuvancev o dopustnosti razkritja zaupnega vira so različna, prevladujoče pa je, da je obljubo zaupnosti - razen v izjemnih okoliščinah - treba spoštovati.
COBISS.SI-ID: 33471837
Knjiga predstavi okvirno tipologijo vizualnega okvirjanja in na empiričnih študijah prikaže splošen trend premika novinarske fotografije iz dokumentaristične v ikonično in simbolno reprezentacijo. Knjiga ponuja pregled ključnih teoretskih razprav o konceptu okvirjanja s posebnim poudarkom na vizualni dimenziji komuniciranja, pri čemer je vizualna modalnost komuniciranja umeščena v specifični kulturni aparat novinarstva, ki fotografske podobe uporablja za okvirjanje pomena novic.
COBISS.SI-ID: 282782464