Namen pričujoče študije je bil raziskati vlogo ruminacije in refleksije v stresu in izgorelosti učiteljev, torej oceniti njuno napovedno vrednost, pa tudi njuno moderatorsko vlogo med značilnosti dela kot jih zaznavajo učitelji ter njihovim stresom in izgorelostjo. V študiji je sodelovalo 439 osnovnošolskih učiteljev. Tudi ob upoštevanju značilnosti dela so dispozicijske značilnosti pojasnjevale dodatno varianco v stresu in izgorelosti učiteljev. Ruminacija je statistično značilno napovedovala stres in izgorelost. Refleksija ni značilno prispevala k napovedi stresa in izgorelosti, je pa moderirala odnos med značilnostmi dela in stresom. Dobljeni rezultati osvetljujejo pomembnost sočasnega preučevanja okoljskih in dispozicijskih vidikov obremenjenosti učiteljev. Članek proučuje vlogo delovnih zahtev pri napovedovanju stresa in izgorelosti znotraj specifične poklicne skupine in tako utegne prispevati k intervencijam na področju delovnih pogojev učiteljev. Prispevek kot prvi naslavlja vprašanje samozavedanja v kontekstu delovnih pogojev in daje tudi informacije o tem, za koga bi tovrstne intervencije bile še posebej relevantne. Izsledki so relevantni za vse strokovnjake, ki delajo na področju zdravje na delovnem mestu, načrtovalce izobraževalnih politik ter raziskovalce delovnih pogojev. Članek je prejel nagrado »Odlični v znanosti« za znanstveno relevantnost v letu 2016.
COBISS.SI-ID: 21087240
EEG (t.j. elektroencefalografija) indikatorji depresivnosti v območju ritma alfa so izčrpno raziskani. Zaradi njihove stabilnosti jih lahko uporabljamo za ločevanje med depresivnostjo in izgorelostjo, ki jo mnogi razumejo kot »z delom povezano« depresivnost. V pričujoči korelacijski študiji smo preučili, ali lahko s pomočjo individualne alfa frekvence, amplitude in EEG koherence pokažemo, da je izgorelost ločena diagnostična entiteta. Na vzorcu 117 posameznikov (42 moških) smo posneli EEG v stanju mirovanja. Dodano so udeleženci izpolnjevali vprašalnike izgorelosti in depresivnosti. Pokazalo se je, da individualna alfa frekvenca pomembno napoveduje depresivnost, medtem ko je amplituda korelirana predvsem z izgorelostjo. Nadalje smo pokazali, da je v 7 od 11 primerov odvisni spremenljivki pomembno napovedovala interakcija med spolom udeležencev in EEG indikatorjem. Skladno s tem je tudi analiza EEG koherence pokazala razlike po spolu v depresivnosti. Rezultati lahko služijo kot preliminarna podpora za opredelitev izgorelosti kot ločene diagnostične entitete. Članek se na izviren način ukvarja s problematiko razločljivosti izgorelosti in depresivnosti ter tako prispeva k razumevanju edinstvenih pokazateljev izgorelosti in ključni lastnosti tega sindroma. O izgorelosti poroča vse več posameznikov, kljub temu pa po nobenih izmed mednarodnih klasifikacij bolezni ni priznana diagnostična entiteta. Navedeno nakazuje na nujnost novih spoznanj na omenjenem področju. Ugotovitve raziskave imajo uporabno vrednost za vse raziskovalce poklicnega razvoja v odraslosti in strokovnjake klinične psihologije.
COBISS.SI-ID: 21776648
Študija je pri slovenskih mladih na prehodu v odraslost preučevala povezanost med njihovo starostjo, spolom, bivanjskimi razmerami, partnerskim in zaposlitvenim statusom ter vidiki njihovega psihološkega osamosvajanja v odnosu do mame in očeta. Ob statističnem nadzoru demografskih značilnosti in označevalcev odraslosti smo nadalje raziskali prispevek psihološkega osamosvajanja k posameznikovemu subjektivno zaznanemu doseganju kriterijev odraslosti in zadovoljstvu z življenjem. Udeleženci so podali samoocene pri Testu osamosvajanja na prehodu v odraslost, Lestvici zadovoljstva z življenjem, in lestvici Doseženih kriterijev odraslosti. Starost in odselitev od doma staršev sta se pozitivno povezovala z zanašanjem nase v odnosu z obema staršema, ženski spol pa se je povezoval z višjimi ravnmi povezanosti in iskanja opore staršev. Skupaj s starostjo in vključenostjo v partnersko zvezo sta povezanost in zanašanje nase napovedovala doseganje kriterijev odraslosti in zadovoljstvo z življenjem. Rezultati podpirajo modele psihološkega osamosvajanja, ki izpostavljajo naraščajočo samostojnost ob sočasnem ohranjanju povezanosti s starši kot poti k osebnemu prilagajanju. Ugotovitve so pomembne predvsem zato, ker prikazujejo nekatere dejavnike psihološkega osamosvajanja in razvojnih izidov tega osamosvajanja v deželi evropske regije s t. i. sredozemskim modelom socialne blaginje, saj je bila velika večina tovrstnih raziskav opravljena v ZDA in v drugih regijah Evrope. Izpostavlja tudi pomembnost spodbujanja zanašanja nase v okoljih z zelo dolgo in ekstenzivno (pod)poro družine mladim na prehodu v odraslost.
COBISS.SI-ID: 54421602
V študiji smo pri 674 študentih na prehodu v odraslost (stari od 18 do 28 let; 80 % žensk) prečno preučevali vlogo osebnostnih potez v psihološkem osamosvajanju v odnosu do staršev. Udeleženci so podali samoocene pri Vprašalniku velikih petih in Testu osamosvajanja na prehodu v odraslost. Osebnost je tudi ob upoštevanju demografskih značilnosti študentov napovedovala mere osamosvajanja, kar kaže, da lahko osebnost pojmujemo kot notranji vir, ki sooblikuje psihološko osamosvajanje. Sprejemljivost je prispevala k iskanju opore in povezanost z obema staršema, ekstravertnost pa povezanost z mamami. Vestnost se je negativno povezovala z zaznano vsiljivostjo staršev in bojaznijo pred razočaranjem mam, nevroticizem pa je prispeval k zaznani vsiljivosti mam in bojazni pred razočaranjem staršev. Odprtost se je povezovala z višjim zanašanjem nase v odnosu z obema staršema, negativno pa z iskanjem opore in povezanostjo z mamami. Starost in spol sta moderirala le nekatere povezave med ekstravertnostjo in vidiki osamosvajanja. Delo predstavlja pomembno izhodišče za vzdolžne, dimenzionalne in tipološke raziskave dejavnikov in posledic ne/uspešnega osamosvajanja. Ugotovitve vplivajo na svetovalno delo z mladimi in njihovimi starši, ker izpostavljajo osebnostne dejavnike tveganja v odnosnih težavah, ki jih je moč ublažiti preko ustreznih vedenjskih strategij udeležencev odnosa.
COBISS.SI-ID: 53678178
V študiji smo želeli analizirati učinek otrokovega spola na starševo in otrokovo igralno vedenje in preučiti odnose med starševim splošnim poznavanjem otrokovega razvoja in vedenjem starša med igro z otrokom v dveh razvojnih obdobjih, t.j. v obdobju malčka in zgodnjega otroštva. Vzorec je sestavljalo 99 otrok (50 od 1 do 3-letnih malčkov; 49 od 3 do 5-letnih predšolskih otrok) in njihovih staršev. Interaktivno igro otrok s starši s standardnimi igračami smo opazovali in ocenjevali na domu otrok. Starševo in otrokovo igralno vedenje je bilo tesno povezano v obeh starostnih skupinah. Spol otroka je vplival na otrokovo, ne pa na starševo igralno vedenje. Deklice so pogosteje določale vsebino igre, ohranjale igralni okvir, in uporabljale več simbolnih transformacij med igro kot dečki. Splošno poznavanje otrokovega razvoja pri starših se je povezovalo z njihovo izobrazbo in igralnim vedenjem v interakciji z otrokom. Ugotovitve so uporabne za strokovne delavce, ki delajo s predšolskimi otroki in njihovimi starši. Za znanost pomembna ugotovitev je, da kljub primerljivemu načinu igranja staršev z dečki in deklicami, se dečki in deklice pomembno razlikujejo v igralnem vedenju, zlasti na področju meta-spoznavnih zmožnosti. To vpliva na implicitne teorije staršev in strokovnih delavcev ter ima implikacije v zgodnji socializaciji, tako v družini kot tudi v vrtcu.
COBISS.SI-ID: 63317090
V študiji smo preučevali vzdolžne povezave med osebnostnimi lastnostmi otrok, kot jih zaznavajo njihove vzgojiteljice/učiteljice, ter prilagajanjem otrok, ki so ga ocenile pomočnice vzgojiteljic/druge učiteljice. S pomočjo vprašalnikov smo zbrali podatke o ekstravertnosti, nevroticizmu, nesprejemljivosti, vestnosti, socialni kompetentnosti, težavah ponotranjanja in težavah pozunanjenja za 5-letne otroke (N=240, 47 % dečkov), ki so obiskovali vrtec. Meritve smo ponovili eno leto kasneje, ko so otroci obiskovali prvi razred osnovne šole. Rezultati analize, ki je temeljila na pristopu navzkrižnega zamika so pokazali nizko oz. zmerno stabilnost osebnostnih potez in vidiki prilagajanja med petim in šestim letom starosti otrok. Sočasno preverjanje modela ranljivosti in brazgotinjenja je podprlo model ranljivosti za socialno kompetentnost. Ekstravertnost, vestnost in nizek nevroticizem otrok so napovedovali kasnejšo socialno kompetentnost, obratne napovedne zveze pa se niso pokazale. Skladno z modelom ranljivosti sta nizka ekstravertnost in nizka vestnost napovedovala kasnejše težave ponotranjenja. Poleg tega so se za težavno vedenje pokazale dvosmerne vzdolžne povezave med nevroticizmom in težavami ponotranjenja ter nesprejemljivostjo in težavami pozunanjenja, kar podpira oba predpostavljena modela. Prepoznavanje in upoštevanje otrokovih osebnostnih lastnosti pri programih preventive in obravnave čustvenih ter vedenjskih težav bi lahko povečalo njihovo učinkovitost ter pomagalo prekiniti »začaran krog« med otrokovimi razmeroma stabilnimi nagnjenji, ki predstavljajo tveganje za razvoj težav v prilagajanju, in neugodnimi socialnimi interakcijami. Ugotovitve imajo uporabno vrednost pri izobraževalnem in psihološkem delu z otroki ter njihovimi starši.
COBISS.SI-ID: 62208610
V študiji smo razvili kratko obliko Testa psihološkega osamosvajanja za mlade na prehodu v odraslost (TOPO-K) in preverjali njeno mersko invariantnost pri vzorcih slovenskih mladih na prehodu in njihovih starostnih vrstnikih v ZDA. Proces zmanjševanja števila postavk dolge oblike (36 postavk) je vodil do TOPO-K z 21 postavkami. Analiza vsebine postavk, ki smo jih zadržali oz. izločili je pokazala, da TOPO-K ustrezno meri pet področij osamosvajanja (iskanje opore, povezanost, motečnost, zanašanje nase in bojazen pred razočaranjem staršev). Pri obravnavanih vzorcih smo pokazali konstruktno veljavnost TOPO-K in ustrezno notranjo zanesljivost vseh petih lestvic. Rezultati pri lestvicah so se smiselno povezovali z ustreznimi demografskimi spremenljivkami v obeh deželah, kot tudi s tremi lestvicami Inventorija psihološke separacije (Hoffman, 1984; slovenski vzorec) in lestvicami revidiranega vprašalnika Samo-diferenciacije (Skowron in Schmitt, 2003; vzorec v ZDA). Rezultati večskupinske konfirmatorne faktorske analize so podprli hipotezo polne metrične in delne skalarne invariantnosti obeh oblik TOPO-K (v odnosu do mame in očeta) pri vzorcih mladih v obeh deželah. Razvoj kratke oblike testa je pomembno za raziskovanje, predvsem za mednarodne primerjave in vzdolžne študije psihološkega osamosvajanje v odnosu do staršev, saj ima zelo dobre meske značilnosti, je časovno ekonomičen in mersko invariantnost v dveh socialno-kulturnih okoljih z različnima vzorcema prehoda v odraslost. Enako smo kasneje pokazali tudi v dveh drugih državah.
COBISS.SI-ID: 60597346
Predhodno ugotovljeno štiri-dimenzionalno tipologijo ravnovesja delo-družina (RDD) smo preverili s štirimi vzorci: finski zdravstveniki (n=662), slovenski zdravstveniki (n=667), finski zdravstveni in socialni delavci (n=1493) in finskimi zaposleni v storitvenem sektorju (n=827). Analiza latentnih profilov je pri vseh vzorcih pokazala tri, ne pa štirih vzorcev RDD. Skladno s štiri-dimenzionalno tipologijo, smo odkrili Dobrodejni tip (56 % do 70 % udeležencev), ki ga označujeta visoka obogatitev v smereh delo-družina in družina-delo ter nizek konflikt v smereh delo-družina in družina-delo, in Aktivni tip (15 % do 20 %), za katerega so značilne visoke ravni obeh vrst obogatitve in obeh vrst konflikta, medtem ko se Škodljiva in Pasivna tipa nista pokazala. Namesto tega smo odkrili Kontradiktorni tip (16 % do 53 %), ki se nanaša na doživljanje visoke ravni konflikta in obogatitve v smeri delo-družina ter nizke ravni konflikta in obogatitve v smeri družina-delo. Dobrodejni tip je izražal višje subjektivno blagostanje kot Kontradiktorni in Aktivni tip, medtem ko se je slednji povezoval z višjo energičnostjo pri delu, pa tudi višjo psihološko obremenjenostjo in nižjim zadovoljstvom z življenjem kot Kontradiktorni tip. Ugotovitve kažejo, da RDD ne moremo pojmovati kot enotnega stanja ali kontinuuma, pač pa se lahko izraža v raznovrstnih kombinacijah konflikta in obogatitve med delom in družino ter družino in delom. Članek kot en izmed prvih uporablja na osebe usmerjen pristop raziskovanja, v okviru katerega proučuje skupine posameznikov s podobnimi značilnostmi glede usklajevanja dela in družine. Dodatno je usmerjen na razlike med skupinami, ki imajo bolj ugodno ravnovesje med delom in družine in tistimi, ki imajo manj ugodno ravnovesje v izgorelosti in drugih vidikih počutja. V prvi vrsti je relevanten za raziskovalce in statistike, ker predstavlja novo statistično metodologijo. Ima pa tudi številne praktične implikacije za načrtovanje družini-prijaznih ukrepov v delovnih organizacijah.
COBISS.SI-ID: 19868168
Znanstvena monografija predstavlja sodobne pristope in tehnike razvijanja splošne inteligentnosti pri zdravih posameznikih. Najprej podaja zgodovinski pregled poskusov vplivanja na inteligentnost, opredeljuje konstrukt inteligentnosti in spoznavnih mehanizmov, ki so zanjo ključni, in razlaga nevrobiološke osnove inteligentnosti. Dalje avtorja prikazujeta vedenjske treninge, različne vrste elektromagnetnih stimulacij, kot so TMS, DCS, tACS in tRNS, poleg drugih alternativnih pristopov od nevroloških povratnih zvez do spoznavno stimulativnih drog. Razlaga možganske značilnosti, za katere domnevamo, da so ključne za posameznikovo inteligentnost, in razpravljata o teoretskih ter tehničnih omejitvah objavljenih študij, na podlagi katerih predlagata poti nadaljnjega raziskovanja. Analizirata učinkovitost in omejitve različnih oblik vedenjskega treninga in metod možganske stimulacije za razvijanje delovnega spomina in inteligentnosti. Na koncu osvetljujeta učinke navedenih metod, treningov, meditacije, prehrane in drog na razvoj inteligentnosti z vedenjskega kot nevroznanstvenega vidika. Pomen dela je v strnjeni in integrirani predstavitvi sodobnih trendov v proučevanju inteligentnosti in spodbujanju njenega razvoja, ki smo ga dolgo pogrešali v literaturi. Namenjeno je raziskovalcem, študentom in ekspertom na področju psihologije, nevroznanosti ter kognitivne znanosti, ovrednoti pa tudi različne načine povečevanja in ohranjanja ravni spoznavnega delovanja ali blaženja negativnih učinkov staranja na spoznavno učinkovitost.
COBISS.SI-ID: 22979592
Pričujoča študija je preučevala razlike med spoloma v porajajočih se govornih spretnostih pri 13,783 otrocih iz 10 evropskih dežel, ki ne govorijo angleškega jezika. Študija temelji na sintezi objavljenih podatkov, ki izhajajo iz priredb MacArthur-Batesovih vprašalnikov razvoja komunikacije (CDI) od starosti 0,08 do 2,06 let. Rezultati so pokazali, da deklice nekoliko prednjačijo pred dečki v zgodnjih komunikacijskih gestah, obsegu uporabljanih besed in kombiniranju besed. S starostjo so se razlike povečevale. Medosebne razlike med dečki niso bile večje kot med deklicami. Kljub velikim razlikam v govornih spretnostih med jezikovnimi skupnostmi, so se med dečki in deklicami dosledno pojavljale razlike. To kaže, da navedene razlike povzročajo robustni dejavniki, ki se ne spreminjajo med jezikovnimi skupnostmi. Rezultati imajo vpliv na razvoj zgodnje diagnostike in spremembe dela z otroki v strokovni praksi ter pomembno prispevajo k razumevanju zgodnjega razvoja v različnih jezikovnih/kulturnih okoljih.
COBISS.SI-ID: 45891426