V študiji smo razvili kratko obliko Testa psihološkega osamosvajanja za mlade na prehodu v odraslost (TOPO-K) in preverjali njeno mersko invariantnost pri vzorcih slovenskih mladih na prehodu in njihovih starostnih vrstnikih v ZDA. Proces zmanjševanja števila postavk dolge oblike (36 postavk) je vodil do TOPO-K z 21 postavkami. Analiza vsebine postavk, ki smo jih zadržali oz. izločili je pokazala, da TOPO-K ustrezno meri pet področij osamosvajanja (iskanje opore, povezanost, motečnost, zanašanje nase in bojazen pred razočaranjem staršev). Pri obravnavanih vzorcih smo pokazali konstruktno veljavnost TOPO-K in ustrezno notranjo zanesljivost vseh petih lestvic. Rezultati pri lestvicah so se smiselno povezovali z ustreznimi demografskimi spremenljivkami v obeh deželah, kot tudi s tremi lestvicami Inventorija psihološke separacije (Hoffman, 1984; slovenski vzorec) in lestvicami revidiranega vprašalnika Samo-diferenciacije (Skowron in Schmitt, 2003; vzorec v ZDA). Rezultati večskupinske konfirmatorne faktorske analize so podprli hipotezo polne metrične in delne skalarne invariantnosti obeh oblik TOPO-K (v odnosu do mame in očeta) pri vzorcih mladih v obeh deželah.
COBISS.SI-ID: 60597346
V pričujoči raziskavi smo želeli proučiti, za katero skupino zaposlenih je usklajevanje dela in družinskih obveznosti najbolj težavno. Pri tem smo primerjali zaposlene starše, zaposlene, ki so nudijo skrb in nego starejšemu svojcu in tiste, ki so utesnjeni v skrbi za otroke in lastne starše. V raziskavi, ki je izhajala iz modela delovnih zahtev in virov, smo predpostavili, da bo kombinacija visokih zahtev in nizkih virov napovedovala konflikt med delom in družino, obratna kombinacija pa obogatitev. S pomočjo vzorca slovenskih zaposlenih (N = 1285) smo podprli moderatorsko vlogo vrste družinske obveznosti med visokim obsegom dela in konfliktom med delom in družino. Dodatno smo pokazali, da so delovni viri različno povezani z obogatitvijo v odvisnosti od vrste družinske obveznosti. Rezultati nakazujejo na pomembnost vrste družinskih obveznosti pri proučevanju in praktični obravnavi usklajevanja dela in družine.
COBISS.SI-ID: 19825416
Ko rešitve glavnih komponent primerjamo med skupinama, se pojavlja vprašanje, ali lahko izločene komponente enako interpretiramo v obeh populacijah. K problemu lahko pristopimo s preverjanjem ničelne hipoteze, ki se glasi, da so koeficienti kongruentnosti med pari vektorjev komponentnih nasičenosti 1. Chan, Leung, Chan, Ho in Yung (1999) so za preverjanje hipoteze popolne kongruentnosti med vektorji skupnih faktorskih nasičenosti predlagali bootstrap postopek. Pokazali smo, da je ta postopek teoretično en empirično neprimeren za uporabo pri glavnih komponentah. Predlagamo modifikacijo njihovega postopka glede na značilnosti modela glavnih komponent. Rezultati simulacijske študije kažejo zadovoljive empirične značilnosti modificiranega postopka.
COBISS.SI-ID: 60468066
EEG (t.j. elektroencefalografija) indikatorji depresivnosti v območju ritma alfa so izčrpno raziskani. Zaradi njihove stabilnosti jih lahko uporabljamo za ločevanje med depresivnostjo in izgorelostjo, ki jo mnogi razumejo kot »z delom povezano« depresivnost. V pričujoči korelacijski študiji smo preučili, ali lahko s pomočjo individualne alfa frekvence, amplitude in EEG koherence pokažemo, da je izgorelost ločena diagnostična entiteta. Na vzorcu 117 posameznikov (42 moških) smo posneli EEG v stanju mirovanja. Dodano so udeleženci izpolnjevali vprašalnike izgorelosti in depresivnosti. Pokazalo se je, da individualna alfa frekvenca pomembno napoveduje depresivnost, medtem ko je amplituda korelirana predvsem z izgorelostjo. Nadalje smo pokazali, da je v 7 od 11 primerov odvisni spremenljivki pomembno napovedovala interakcija med spolom udeležencev in EEG indikatorjem. Skladno s tem je tudi analiza EEG koherence pokazala razlike po spolu v depresivnosti. Rezultati lahko služijo kot preliminarna podpora za opredelitev izgorelosti kot ločene diagnostične entitete.
COBISS.SI-ID: 21776648
V študiji smo želeli analizirati učinek otrokovega spola na starševo in otrokovo igralno vedenje in preučiti odnose med starševim splošnim poznavanjem otrokovega razvoja in vedenjem starša med igro z otrokom v dveh razvojnih obdobjih, t.j. v obdobju malčka in zgodnjega otroštva. Vzorec je sestavljalo 99 otrok (50 od 1 do 3-letnih malčkov; 49 od 3 do 5-letnih predšolskih otrok) in njihovih staršev. Interaktivno igro otrok s starši s standardnimi igračami smo opazovali in ocenjevali na domu otrok. Starševo in otrokovo igralno vedenje je bilo tesno povezano v obeh starostnih skupinah. Spol otroka je vplival na otrokovo, ne pa na starševo igralno vedenje. Deklice so pogosteje določale vsebino igre, ohranjale igralni okvir, in uporabljale več simbolnih transformacij med igro kot dečki. Splošno poznavanje otrokovega razvoja pri starših se je povezovalo z njihovo izobrazbo in igralnim vedenjem v interakciji z otrokom. Ugotovitve so uporabne za strokovne delavce, ki delajo s predšolskimi otroki in njihovimi starši.
COBISS.SI-ID: 63317090