Namen študije je bil preučiti vlogo ruminacije in refleksije v stresu, ki ga učitelji doživljajo v razredu, in v njihovi izgorelosti. Tako smo ocenili napovedno vrednost teh dveh mer in njuno moderatorsko vlogo v povezavah med poročili učiteljev o značilnostih njihovega dela in stresom ter izgorelostjo. V študiji je sodelovalo je 439 osnovnošolskih učiteljev. Dispozicijske značilnosti so dodatno (prirastno) pojasnile variabilnost v učiteljevem stresu in izgorelosti, poleg značilnosti njihovega dela. Ruminacija je pomembno napovedovala stres in izgorelost, refleksija pa ne. Vendar je refleksija moderirala povezavo med značilnostmi dela in stresom. Rezultati so osvetlili pomembnost sočasnega preučevanja okoljskih in dispozicijski značilnosti stresa pri učiteljih.
COBISS.SI-ID: 21087240
Preučevale smo prirastno napovedno vrednost 5 splošnih in 13 specifičnih osebnostnih potez, ki dodatno, poleg starosti, spola, starševe izobrazbe in dežele, prispeva k učnim dosežkom slovenskih in ruskih osnovnošolcev, starih od 8 do 15 let. Podatke o osebnosti učencev so pri Vprašalniku o medosebnih razlikah-kratka oblika podale mame (Rusija: N = 994, Slovenija N = 624) in mladostniki (Rusij: N = 481, Slovenija: N = 310), kot mere učne uspešnosti pa smo upoštevale zaključne ocene pri matematiki in slovenščini/ruščini. Osebnostne poteze so dodatno napovedale 11 % in 14 % variabilnosti pri matematiki in od 15 % do 19 % pri maternem jeziku. V obeh deželah, na podlagi obeh virov podatkov, pri vseh starostih učencev in obeh predmetih so nižja starost, višja izobrazba staršev, ženski spol, odprtost (zlasti subjektivno zaznana inteligentnost) in nizka ekstravertnost napovedovali učne dosežke. Mamina ocena vestnosti pri učencih (zlasti neodvrnljivost) je prav tako dosledno napovedovala učne ocene.
COBISS.SI-ID: 57806690
Z raziskavo smo preučili učinek določenih socio-kulturnih dejavnikov družinskega okolja na govor malčkov in otrok v zgodnjem otroštvu. Sodelovalo je 86 družin z eno- do šestletnimi otroki. Podatke o socialnih, ekonomskih in kulturnih dejavnikih družinskega okolja, bralni pismenosti staršev, starševem poznavanju otrokovega razvoja, skupnem branju z otrokom in o otrokovem govoru smo zbrali v družinskem okolju. Predvideni strukturni model, ki je vključeval socialne in ekonomske dejavnike, starševo poznavanje otrokovega razvoja in bralno pismenost staršev kot neodvisne spremenljivke, starševo spodbujanje otrokovega govora kot mediator ter otrokovo zgodnjo pismenost ter govor kot odvisni spremenljivki, smo preverili z analizo poti. Rezultati analize so pokazali, da se je predpostavljeni model ustrezno prilegal podatkom. Izobrazba staršev, finančno stanje družine, starševo poznavanje otrokovega razvoja in bralna pismenost staršev so pojasnili 13 % variabilnosti v govoru otrok. Rezultati podpirajo pomemben učinek socialnih, ekonomskih in kulturnih dejavnikov v otrokovi družini na govor v obdobjih malčka in zgodnjega otroštva.
COBISS.SI-ID: 56853346
Namen študije je bil preučiti zanesljivost in veljavnost Inventarja šolske anksioznosti (SAI) pri vzorcu 646 slovenskih mladostnikov (48 % fantov), starih od 12 do 19 let. S konfirmatorno faktorsko analizo smo podprli korelirano štirifaktorsko strukturo rezultatov pri SAI za anksioznost vzbujajoče šolske situacije (Anksioznost glede šolske neuspešnosti in kazni, Anksioznost glede agresivnosti, Anksioznost glede socialnega vrednotenja in Anksioznost glede ocenjevanja znanja) ter trifaktorsko strukturo sistemov anksioznega odzivanja (Fiziološka anksioznost, Spoznavna anksioznost in Vedenjska anksioznost). Enakost faktorskih struktur smo primerjali z multi-grupno konfirmatorno faktorsko analizo. Pri vzorcih mladostnikov obeh spolov in na ravni šol se je pokazala merska invariantnost navedene strukture. Pripomoček se je izkazal tudi kot visoko notranje zanesljiv in primerno zanesljiv v času. Sočasno veljavnost SAI smo preučili preko povezav z Lestvico socialne anksioznosti za mladostnike (SASA) in Vprašalnika o medosebnih težavah za mladostnike (QIDA). Povezave med rezultati SAI in rezultati SASA ter QIDA so bile nizke do zmerno visoke.
COBISS.SI-ID: 58437730
Pri slovenskem vzorcu smo prepoznali štiri profile, ki kažejo na različne poti k posameznikovi sreči: Polni, Prazni, Uživaški in Osmišljeni tip življenja. V prispevku smo želeli validirati te tipe pri vzorcih v sedmih deželah (N = 3690) oz. štirih jezikovnih okoljih. Udeleženci so izpolnili Lestvico usmeritev k sreči ter mere hedonskega in eudaimonskega blagostanja in ne-bagostanja. V vsaki deželi posebej smo izvedli klastrsko analizo v dveh korakih ter odkrili visoko kongruentno in notranje zanesljivo štiri-klastrsko rešitev v vseh sedmih deželah. Posamezniki s Polnim tipom so imeli visoke, tisti v Praznem tipu življenja pa nizke rezultate pri vseh treh usmeritvah k sreči. Za Uživaški in Osmišljeni tip sta bili značilni dve tradicionalni filozofski usmeritvi: posamezniki v prvem so izražali visoko raven usmeritve k uživanju, zmerno ravnen usmeritve k vključevanju in nizko raven usmeritve k smislu življenja, za tiste v drugem tipu pa je bilo značilno ravno obratno. Štirje tipi so se razlikovali glede subjektivne sreče in psihološkega blagostanja. Polni tip je izrazil najvišjo raven sreče in blagostanja, Prazni pa najnižjo; glede depresivnih simptomov se je pokazalo ravno obratno. Uživaški in Osmišljeni tip se med seboj nista razlikovala glede kriterijskih mer, zanju pa sta bili značilni tako zmerna raven blagostanja kot tudi ne-blagostanja.
COBISS.SI-ID: 57814114