Kot organizator in vodja konferenc je Mitja Žagar s sodelavci na INV v letih 2014-2018 v sodelovanju s Fundacijo Friedrich Ebert in njihovo zagrebško pisarno organiziral v Ljubljani serijo štirih mednarodnih regionalnih znanstvenih konferenc »Vključevanje in integracija v notranje raznolike in pluralne družbe« (International Regional Conference Inclusion and Integration in Diverse Societies). Zaradi aktualnosti in družbenega pomena obravnavanih tematik je sofinancer zagotovil njihovo nadaljevanje v naslednjih treh letih, načrtovano pa je njihovo nadaljevanje prihodnjih letih. Tematike vključevanja, integracije ter sploh urejanja in upravljanja različnosti v pluralnih in notranje raznolikih družbah je aktualna globalno, še posebej pa v državah srednje in jugovzhodne Evrope. Na konferencah sodelujejo znanstveniki in strokovnjaki iz držav regije ter iz drugih okolij, ki te tematike proučujejo, pa tudi družbeni aktivisti, javnomnenjski voditelji in javni uslužbenci. Na nekatere aktivnosti so povabljeni tudi politiki in predstavniki državnih institucij. Rezultati in priporočila konferenc so predstavljeni na mednarodnih znanstvenih konferencah, v objavah sodelujočih, ki so objavljene v znanstvenih revijah in monografskih publikacijah, z njimi pa so seznanjene tudi institucije držav v regiji in mednarodne organizacije.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
Na konferenci je bil predstavljen prispevek, ki na osnovi rezultatov empiričnega raziskovanja na Inštitutu za narodnostna vprašanja zaključuje, da politika v Sloveniji ustvarja možnost rabe manjšinskih jezikov na narodno mešanih območjih. Učinki zastavljene politike se zrcalijo v zmožnostih in stališčih posameznikov. Ti pa ustvarjajo pogoje za rabo manjšinskega jezika v različnih domenah. Zakonska ureditev v RS vzpostavlja institucionalno dvojezičnost, ki pa ni oprta na funkcionalno dvojezičnost, kajti kljub možnosti in zmožnosti je raba jezika narodnosti na formalnem nivoju neustrezna. Rezultati raziskovanj opozarjajo, da ne obstaja interakcija med jezikom narodne skupnosti in okoljem. Prispevek je opozoril širšo mednarodno strokovno javnost, da imeti možnost in zmožnost, da pripadnik narodne skupnosti uporablja svoj materni jezik v vseh domenah, je pomembno za identiteto skupnosti, toda premalo za obstoj dvojezične/ večjezične družbe. Potrebna je tudi aktivna večina, kajti manjšina ne živi in ne komunicira sama s sabo v okolju.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 12583245S pomočjo obsežnih gesel v Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942, ki je v treh zvezkih izšla pri ugledni založbi Böhlau, nemško govorečim bralcem podajamo in pojasnjuemo številne zapletene dogodke, osebe in ustanove, ki so odločilno zaznamovali zgodovino čezmejnih odnosov, kar pripomore k boljšemu medsebojnemu poznavanju med narodi in omogoča boljše sodelovanje ter skupno prihodnost. Geslo: Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu, je bila formalno ustanovljena leta 1848 in spada med tista slovenska »društva« oz. združenja v Celovcu, ki imajo najdaljšo zgodovino. Ko je leta 1848 (pomlad narodov) vzbrstelo delovanje Slovencev v Celovcu in so začela nastajati številna društva, so se v narodni preporod vključili tudi slovenski bogoslovci v celovškem semenišču. Prva skrb in namen Akademije je bil, da članom omogoči slovenski jezikovni pouk, saj je duhovnik poleg strokovne izobrazbe potreboval tudi znanje jezika, ki so ga govorili verniki. Jezik pa je bil tudi znak narodnosti, zato naj bi člani slovenski jezik uporabljali v bodočem vsakdanjem poklicnem in privatnem življenju. Akademija je mladim bogoslovcem privzgajala ljubezen do slovenskega jezika in naroda ter jih pripravljala na pastirsko in kulturno-politično delo med slovenskim ljudstvom ter tako »oblikovala« slovenskega duhovnika na Koroškem, ki je še vedno predstavljal duhovno in deloma tudi politično elito, ki je določala in vodila politiko, kulturo in gospodarske organizacije koroških Slovencev Ugotovimo lahko, da so slovenski koroški duhovniki zavrli proces asimilacije in nasilne germanizacije, saj bi se proces brez njih izvršil temeljiteje, že mnogo prej in predvsem hitreje.
F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete
COBISS.SI-ID: 13147213Znanstvena monografija, ki je izšla v sklopu praznovanja 90-letnice Inštituta za narodnostna vprašanja, vključuje 13 izbranih prispevkov raziskovalcev RP. Obravnava širok spekter prispevkov, ki na multidisciplinaren način posegajo na različna znanstvena področja. Vsebinsko poglobljeno analizira družbeni položaj slovenskih manjšin v sosednjih državah (Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem), obravnava položaj in dinamiko priseljencev in drugih narodnih manjšin v Sloveniji, se ukvarja z jezikom in njegovo ekonomsko vrednostjo v večkulturnih okoljih ter z upravljanjem različnosti in integracijo. Monografijo odlikujejo teoretični modeli raziskovanja etničnih vprašanj ter inovativni pristopi k preučevanju manjšinskih vprašanj. Monografija predstavlja celovito študijo etničnih in manjšinskih vprašanj v slovenskem družbenem prostoru in širše. Tako vsebinsko široko zastavljene monografije so v slovenskem prostoru redke.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 284852992