V članku je predstavljena pomembnost ohranjanja priseljenskih jezikov v Sloveniji, pri čemer se osredotočamo na možnosti, ki jih imajo priseljenci za učenje maternih jezikov v šoli. Predstavljen je pravni in formalni okvir, ki opredeljuje razvoj priseljenskih jezikov v izobraževalnem sistemu v Sloveniji. Obravnavamo pa tudi izvajanje pravnih in formalnih določb v praksi, odnos priseljencev in njihovih potomcev do učenja maternih jezikov ter odnos učiteljev do učenja in rabe priseljenskih jezikov v izobraževanju. Raziskave so pokazale, da želja med priseljenci za ohranitev njihovih maternih jezikov obstaja, vendar se zaradi različnih objektivnih in subjektivnih razlogov priseljenci teh možnosti v večjem številu ne poslužujejo. Za ohranitev priseljenskih jezikov bi bilo treba spremeniti obstoječo jezikovno politiko na tem področju.
COBISS.SI-ID: 12566349
V Sloveniji obstajajo tri ustavno priznane narodne manjšine v Sloveniji: Italijani, Madžari in Romi. Poleg njih obstajajo tudi nekatere druge etnične skupine, ki bi se morda lahko v skladu z razumevanjem slovenskega koncepta avtohtonosti obravnavale kot "avtohtone" narodnih manjšine. Med njimi je malo številčna skupnost "Srbov", naslednikov Uskokov, ki živijo v Beli krajini, na obmejnem območju Slovenije. V članku so predstavljeni rezultati večletne raziskave na terenu, ki se osredotoča na iskanje odgovora na naslednje vprašanje: Ali se lahko "Srbi" v Beli krajini obravnavajo kot narodna manjšina? Na podlagi objektivnih dejstev, bi lahko rekli, da so "Srbi" v štirih naseljih Bele krajine potencialno narodna manjšina, vendar pa je glede na njihovo skromno socialno vitalnosti in dejstvo, da ne izražajo želje po pridobitvi statusa narodne manjšine, realizacija posebne zaščite manjšine precej vprašljiva.
COBISS.SI-ID: 12626765
Prispevek naslavlja problematiko pomena plebiscitnih proslav kot del kulture spominjanja in oblikovanja kolektivne zavesti tako v Republiki Sloveniji kot Republiki Avstriji. Najnovejše raziskave kažejo, da imajo proslave ob 10. oktobru med mladimi na avstrijskem Koroškem še danes vidno vlogo in pomen. Pri tem imajo veliko vlogo nacionalni stereotipi med sosednjima narodoma. Medtem ko 10. oktobra na avstrijskem Koroškem praznujejo zmago, poveličujejo obrambni boj in ljubezen do ožje domovine Koroške, v Sloveniji ta dan ne praznujejo in ga dojemajo kot zgodovinsko krivico, ki je odtrgala slovensko etnično ozemlje na Koroškem od matice in povzročila izgubo “zibelke naroda”. Avtor podaja dva zgodovinska dogodka, ki odločilno prispevata k oblikovanju kolektivne zavesti in kulture spominjanja.
COBISS.SI-ID: 12852045
Romska narodna manjšina je skupnost splošnega pomanjkanja. Primanjkuje jim vsega: prostora, komunalno urejenega prostora, kapitalov vseh vrst (socialnega, kulturnega, finančnega itd.), strpnosti Neromov. Nimajo nosilcev eksplozij, ki bi jih ponesli iz družbenega obrobja bližje vzvodom upravljanja z javnim dobrim. Skratka, Romi so devastirana skupnost. V zadnjih 20. letih je slovenska država namenila znatna finančna sredstva za urejanje romske problematike, tudi prostorske. Kljub temu so uspehi še vedno skromni. Kje je bila storjena napaka? Zdi se, da je eden izmed pomembnih razlogov v tem, da so snovalci prostorskega načrtovanja ostali na polovici poti. Uspeli so vrisati romska naselja na karte, pozabili pa so na načrtovanje družbenih sider, ki dajejo naselju zadovoljivo vitalnost. Sidra tvorijo socialni, človeški in kulturni kapitali; ti predstavljajo pomemben element razvoja človeških virov in tako pomemben vir razvojne uspešnosti romske skupnosti v Sloveniji. Oba razvojna stebra, človeški viri in razvojna uspešnost, morata voditi k preseganju izključenosti pripadnikov romske narodne manjšine iz slovenske družbe. Prispevek povzema ključna spoznanja večletnega raziskovalno aplikativnega projekta z naslovom Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti.
COBISS.SI-ID: 12715597
Študija obravnava gibanje števila ter etnično in versko pripadnost prebivalstva v naseljih Čikečka vas, Motvarjevci, Pordašinci, Prosenjakovci in Središče od konca 18. stoletja do popisa prebivalstva leta 2011. Glavni namen je bil s pomočjo dostopnih popisov podati čim popolnejšo podobo o spremembah števila prebivalstva omenjenih naselij, njihovi jezikovni in narodnostni sestavi ter verski pripadnosti. Številčni razvoj prebivalstva naselij v obravnavanem obdobju (v okoli 230 letih) najprej kaže rastočo (do leta 1910), nato pa padajočo tendenco (vse do danes). Glede narodnostne strukture ugotavljamo, da so imela naselja Čikečka vas, Motvarjevci, Prosenjakovci in Središče večinsko madžarsko prebivalstvo tako v drugi polovici 18. stoletja kakor tudi leta 1991, medtem ko je imelo naselje Pordašinci večinsko slovensko prebivalstvo. Spremenila pa so se razmerja med etničnimi skupinami v prid Slovencem. Na podlagi analiz popisa prebivalstva glede veroizpovedi je bila pretežna večina prebivalcev naselij Čikečka vas, Motvarjevci, Pordašinci, Prosenjakovci in Središče nekatoliške oziroma protestantske (kalvinske in evangeličanske) veroizpovedi. Protestantska večina se je ohranila tudi leta 1991, vendar so se spremenila razmerja med veroizpovedmi v prid katoličanov.
COBISS.SI-ID: 12937293