Namen tega članka je analiza energetske intenzivnosti v EU-28 državah članicah za obdobje 1990-2012, ugotavljanje njenih dejavnikov in ocena velikosti ter statistične pomembnosti učinka posameznega dejavnika na energetsko intenzivnost. Uporabljen je bil panelni pristop za EU-28 držav članic. Največji vpliv na energetsko intenzivnost je bil ocenjen za ceno električne energije, kar pomeni, da bi morala biti raven in struktura tega dejavnika upoštevana in uporabljena kot dragoceno orodje energetske politike za izboljšanje energetske učinkovitosti. Ta sklep podpira tudi dejstvo, da imajo Danska, Nemčija in Italija v strukturi končne cene električne energije največji delež davkov na energijo, in hkrati najnižjo energetsko intenzivnost.
COBISS.SI-ID: 1783438
V članku preučujemo vpliv davka na dobiček na podjetniške investicije v času finančne krize. Ko preučujemo davčne učinke na investicije podjetij, ki so finančno omejena, je potrebno investicijski model razširiti z vključitvijo dodatnega kanala preko katerega lahko davki vplivajo na investicije. Davčne učinke na investicije modeliram preko dveh transmisijskih kanalov, uveljavljenega kanala preko stroškov kapitala in kanala denarnega toka podjetja, ki je pomemben za podjetja s finančnimi omejitvami. Rezultati empirične študije kažejo, da se investicije v podjetjih s finančnimi omejitvami ne odzivajo na spremembe davka od dobička, ki se na podjetje prenašajo preko stroškov kapitala, je pa v teh podjetjih močan učinek, ki se udejanja preko učinka denarnega toka.
COBISS.SI-ID: 1766542
V tem članku ponovno analiziramo hipotezo o učenju z izvozom. Standarden pristop k analizi predvideva osredotočanje na izvoz in celotno faktorsko produktivnost, v tem prispevku pa z učenjem razumemo tudi povečanje inovacijskih aktivnosti ter podlago za učenje vidimo tako v izvoznih kot uvoznih aktivnostih. Z uporabo podjetniških podatkov za španska podjetja ugotoviva jasno zaporedje poteka mednarodnih aktivnosti in inovacij. Rezultati kažejo, da se podjetja učijo primarno z uvozom, kar jim omogoča produktno in procesno inoviranje in pripravo na izvoz. Pozneje izvozna aktivnost lahko vodi k novemu inoviranju. Ti pozitivni učinki trgovine pa so omejeni na majhna in srednje velika podjetja. Dodatno pa imajo koristi od mednarodne trgovine tudi podjetja, ki so bližje najproduktivnejšim v svoji panogi.
COBISS.SI-ID: 22381542
Tuji prevzemi so vse pomembnejši način neposrednih tujih investicij v nove članice EU. Z uporabo podjetniških podatkov in uporabo enotnega ekonometričnega pristopa za 7 novih EU članic analiziramo poslovanje podjetja pred in po prevzemu. Ta članek tako predstavlja prvo celovito analizo pred in po-prevzemnega poslovanja podjetij v nekdanjih socialističnih državah. Z razlikovanjem med vplivom izbire prevzemne tarče in po-prevzemnemu vplivu na poslovanje, ugotavljamo, da tuji investitorji večinoma raje izbirajo slaba podjetja (limone) s potencialom za rast, namesto dobrih (češenj). Ne glede na izbiro dobrega ali slabega podjetja, se je poslovanje prevzetih podjetij po prevzemu praviloma popravilo, pri čemer do rasti produktivnosti ni prišlo na račun zmanjšanja števila zaposlenih, temveč predvsem na račun učinkovitejše rabe virov.
COBISS.SI-ID: 512378236
V članku predlagamo razširitev Olley in Pakes (1996) dekompozicije produktivnosti, ki upošteva prispevke preživelih, vstopajočih in izstopajočih podjetij na spremembo produktivnosti na agregatni ravni. Trdimo, da druge dekompozicije, ki razgrajujejo agregatne spremembe produktivnosti na podobne komponente, vnašajo nekaj pristranskosti pri merjenju prispevkov za vstop in izstop. Predlagano dekompozicijo smo uporabili na slovenskih podatkih za predelovalno industrijo in primerjali dobljene rezultate z rezultati ostalih dekompozicij. Ugotovili smo, da je v petletnem obdobju izmerjena pristranskost povezana z vstopom in izstopom precejšnja saj predstavlja do 10 odstotnih točk agregatne rasti produktivnosti.
COBISS.SI-ID: 22559718