Delo predstavlja poskus (re)formacije pedagoškega izobraževanja in dela kot takega, z vnosom temeljnih retoričnih konceptov tako v izobraževanje/formiranje učiteljev kot v izobraževanje (učencev, dijakov, študentov). Ta poskus ni pravzaprav nič novega, saj celotni evropski izobraževalni sistem temelji na retoričnih principih, le da je to samozavedanje od 19. stoletja naprej počasi zamiralo. Naša (re)formacija je podprta z 20letnimi izkušnjami poučevanja retorike kot obveznega izbirnega predmeta v slovenskih osnovnih šolah, ki velja za svetovno posebnost, knjiga pa predstavlja tudi edino tovrstno konceptualizacijo v slovenskem prostoru.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 296729856Monografija prinaša rezultate evalvacijske študije, katere središčni cilj je bilo ovrednotenje učnega načrta za državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko iz leta 2008 in v navezavi nanj učnega načrta za državljansko vzgojo in etiko ter učnega načrta za predmet družba. Osnova za to ovrednotenje je bilo več analiz. Monografija sintetizira dolgoletno raziskovalno in diseminacijsko delo na področju sodobne državljanske vzgoje, s katero se je Pedagoški inštitut začel ukvarjati med prvimi, če ne sploh prvi, že pred družbenimi demokratičnimi spremembami konec osemdesetih let 20. stoletja.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 264888320Računalniške tehnologije prežemajo vse vidike sodobne družbe, kar nam omogoča hitrejše in učinkovitejše izvajanje nalog. V nekaterih primerih so te tehnologije celo postale edini pogoj za opravljanje nekaterih nalog. Razpoložljivost tehnologije in dostop do nje pa ne zagotavljata njegove učinkovite uporabe brez potrebnih kompetenc. Računalniška in informacijska pismenost (CIL) je ključna za učinkovito uporabo tehnologij v sodobni družbi, ki je pomemben predpogoj za uspeh na trgu dela. Vendar pa razlike med posamezniki v družbi pri računalniški in informacijski pismenosti obstajajo in temeljijo na različnih individualnih in kontekstualnih značilnostih. V tej analizi smo uporabili podatke osmošolcev iz Mednarodne raziskave računalniške in informacijske pismenosti (IEA ICILS 2013), da bi raziskali "digitalni razkorak", ki je zasnovan kot digitalna neenakost na podlagi socialno-ekonomskega statusa (SES). Dosežek je pomemben za mednarodno javnost, še posebej tiste, ki se ukvarjajo s področjem sodobnih tehnologij v vzgoji in izobraževanju (v mednarodno primerjalni perspektivi), predstavljen je bil na mednarodni znanstveni konferenci CIES 2017 (Comparative and International Education Society). Dosežek je pomemben pri re-konceptualizaciji novega cikla mednarodne raziskave ICILS (npr. revizija instrumentarijev).
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3169111Pri Beli knjigi, ki jo je pod okriljem Ministrstva za šolstvo in šport izdelala skupina strokovnjakov so sodelovali člani programske skupine Kodelja, Šimenc in Mojca Štraus. Tu za ilustracijo navajamo podatek, ki se nanaša na zapis Z. Kodelje, ki je ugotovil, da je enakost možnosti, ki jih ima nekdo v družbi, močno odvisna od njegovih možnosti za izobraževanje. Zato mora država, katere cilj je čim bolj pravična družba, z različnimi ukrepi najprej zagotoviti vsakomur enake izobraževalne možnosti. Poleg tega pa pravičnost v izobraževanju zahteva vedno, kadar ni tehtnihrazlogov za razlikovanje, enako, nepristransko in proporcionalno obravnavo učencev tudi pri ocenjevanju, nagrajevanju, kaznovanju itd.
F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 8860489Od leta 2000 oz. sprejetja Lizbonske strategije dalje so se javnopolitični instrumenti, s katerimi EU spodbuja sodelovanje držav članic na področju izobraževalnih politik popolnoma spremenili. Najpomembnejši javnopolitični instrumenti na tem področju so redno spremljanje, primerjave in poročanje o napredku nacionalnih izobraževalnih sistemov, vzajemni pregled in mednarodne raziskave znanja. Za navedene javnopolitične instrumente velja, da so osnovani na ekspertnem znanju ter s svojim vzajemnim delovanjem gradijo novo obliko vladavine v EU. Z navedenimi javnopolitičnimi instrumenti Evropska komisija usmerja države članice k doseganju skupaj zastavljenih ciljev, zato je na podatkih temelječe oblikovanje politik videno kot ključni motor reform nacionalnih izobraževalnih sistemov. V novi obliki vladavine, v kateri ima ključno vlogo ekspertno znanje, je uspešen prenos znanja iz ravni EU na nacionalno raven odvisen od vloge ekspertov in njihovega vpliva v nacionalnem izobraževalnem prostoru. V prispevku smo na podlagi inovativne kombinacije teoretskih pristopov (nove oblike vladavine, javnopolitičnega učenja in na podatkih temelječega oblikovanja politik) ter inovativnega analitičnega modela predstavili okvir, s katerim lahko pojasnimo vlogo mednarodnih raziskav znanja (kot javnopolitičnih instrumentov) in ekspertov (kot javnopolitičnih akterjev) v slovenskem in evropskem izobraževalnem prostoru. Prispevek je bil s strani European Educational Research Association (EERA) ocenjen kot najboljši prispevek na konferenci. Kot tak prispevek potrjuje znanstveno odličnost programske skupine, prispeva k njenemu ugledu ter predstavlja pomemben kazalnik promocije slovenske znanosti v tujini.
E.02 Mednarodne nagrade
COBISS.SI-ID: 2428247