Anksioznost in agresivnost sta zaradi številnih negativnih učinkov na posameznika, šolo in družbo kot celoto v ospredju tako v strokovnih kot tudi v znanstvenih razpravah. Cilj, ki mu publikacija želi slediti, je učinkovito in našemu okolju prilagojeno preprečevanje in zmanjševanje tako težav na področju anksioznosti kot tudi težav, povezanih z agresivnostjo. Načine zmanjševanja smo osnovali na teoretičnih pregledih dejavnikov in trendov anksioznosti in agresivnosti. Teoretični deli (ki so osnova) so prepleteni z empiričnimi deli (ki teoretična izhodišča postavljajo v slovenski prostor) ter skupaj omogočajo celostno obravnavo anksioznosti in agresivnosti. Vsebina je zajeta v štirih medsebojno povezanih sklopih. Po (i) uvodni predstavitvi obeh pojmov sledijo (ii) analiza pojasnjevalnih dejavnikov anksioznosti in agresivnosti na ravni posameznika in na ravni šole, (iii) analiza razvojnih trendov anksioznosti in agresivnosti ter v zaključku (iv) načini zmanjševanja anksioznosti in agresivnosti z modelom povezanosti anksioznosti in agresivnosti ter s primerom njunega hkratnega zmanjševanja. Izhodišče zmanjševanja je bila povezanost med anksioznostjo in agresivnostjo, ki sta kljub svoji konceptualni različnosti prepleteni. To prepletenost smo upoštevali pri načrtovanju načinov preprečevanja in zmanjševanja tako anksioznosti kot tudi agresivnosti ter oblikovali predpostavko, da lahko na podlagi povečane anksioznosti sklepamo na povečano agresivnost. Na podlagi te predpostavke smo želeli preveriti, ali lahko z zmanjševanjem anksioznosti zmanjšamo tudi agresivnost. Raziskave kažejo, da so načini zmanjševanja agresivnosti tako v tujini kot tudi v slovenskem prostoru večinoma neuspešni. Razlog za to je lahko v osredinjenosti na spremembe agresivnega vedenja, in ne na vzroke, medtem ko so načini zmanjševanja anksioznosti, predvsem kognitivno-vedenjski pristopi, učinkovitejši. Za namene preverjanja modela zmanjševanja agresivnosti z zmanjševanjem anksioznosti smo uporabili mednarodno priznan program zmanjševanja anksioznosti PRIJATELJI (angl. FRIENDS) (Barrett, 2005). Publikacija anksioznost in agresivnost obravnava v šolskem prostoru, v katerem otroci in mladostniki (poleg doma) preživijo največ časa in ki je zato pomemben dejavnik razvoja (tudi razvoja anksioznosti in agresivnosti). Publikacija je lahko v pomoč vsem, ki se na ravni šol vsakodnevno ukvarjajo s težavami anksioznosti in agresivnosti, zato smo vsakemu poglavju dodali smernice za šolsko prakso.
COBISS.SI-ID: 282525184
Po Rousseaujevem mnenju je edino vest tista, ki lahko dvigne človeka na raven, ki je nad ravnjo, na kateri so živali. Vest, razumljena kot nezmotljiv sodnik o tem, kaj je dobro in kaj slabo, je namreč tisto, kar naredi človeka podobnega Bogu. Vest je v tem kontekstu razumljena kot božanska, kot "nesmrtni in nebeški glas". Torej, če je glas vesti isto kot glas Boga, potem vest ni nič človeškega. Kljub temu, da je ta razlaga pravilna, so z njo povezane določene težave. Če upoštevamo dejstvo, da je vest v istem kontekstu najprej opredeljena kot poenotujoče načelo, ki nas naredi podobne Bogu, drugič, kot stvar, ki je v sredini med Bogom in človekom, in tretjič, kot srednji element ali mediacija, ki skladno združuje ekstreme, potem vest ne more biti niti samo človeška niti samo božanska. Druga težava pa je naslednja: Kako lahko nekdo, ki sliši glas Boga, ve, da res sliši njegov glas? In, če je on edini, ki ga sliši, kako lahko vemo, da ga sliši?
COBISS.SI-ID: 2815063
V raziskavi analiziramo napovedne dejavnike izbranih spremenljivk domačega in šolskega okolja za agresivnost učencev v osnovnih šolah. Napovedna vrednost je analizirana s pomočjo metode multiple regresije na velikih reprezentativnih vzorcih raziskave TIMSS 2007 (Trends in Math and Science Study) (TIMSS) (N = 8394) in TIMSS 2011 (N = 9415) v Sloveniji. Na nacionalni ravni smo raziskavama TIMSS pridružili merjenje agresivnosti (Lestvica agresivnosti za učence in dijake AG-UD). Na ravni spremenljivk domačega okolja smo v analize vključili: socialni ekonomski status, izobrazbene aspiracije, aktivnosti staršev z učenci in protočasne aktivnost. Rezultati so pokazali, da se z agresivnostjo učencev v največji meri povezujejo spremenljivke povezane z socialno-ekonomskim statusom, aktivnostmi staršev ter prostočasnimi aktivnostmi. Napovedniki se v obeh zajetih ciklih (2007 in 2011) razlikujejejo. Na ravni šolskega okolja smo v analize vključili spremenljivke, povezane s šolsko klimo, stališči do šole, učenja in do učnih predmetov ter učni dosežek pri matematiki. Ugotovili smo, da so pomembni napovedniki spremenljivke povezane s šolsko klimo ter ocenami samoučinkovitosti učencev. Ti rezultati so stabilni v obeh merjenih letih. Napovedna vrednost modela šolskih spremnljivk (ta vsebuje samo spremenljivke vezane na šolsko okolje) je glede na odstotek pojasnjene variance z napovedniki višja kot pa model napovedi spremenljivk domačega okolja. Hierarhično linerano modeliranje odnosov je v obeh merjenih letih pokazalo majhne razlike med šolami v merjeni agresivnosti. Analiza napovednikov v dveh časovnih točkah nam omogoča oceno stabilnosti napovednikov v času, ki je večja za spremenljivke šolskega okolja. Praktična vrednost ugotovitev je dodana.
COBISS.SI-ID: 2730839
Članek na študiji primera Slovenije kot nove (post-socialistične) države članice Evropske unije obravnava vpliv nove oblike vladavine v Evropski uniji na področju izobraževalnih politik na nacionalni izobraževalni prostor. Tematika je obravnavana v preseku političnih in edukacijskih teoretskih razprav o novi obliki vladavine. Posebna pozornost je namenjena poglobljenim empiričnim vpogledom v dvonivojsko igro med zahodnim modelom nove oblike vladavine in njenim sprejemanjem v Sloveniji kot ne-zahodni državi članici Evropske unije. Članek ponazarja, kako deset let po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, razvoj slovenskega izobraževalnega prostora usmerjajo primerjalne lestvice dosežkov kot instrumenti odprte metode koordinacije. Študija primera tako predstavlja pomemben primerjalni vpogled v razširitev in poglobitev evropskega sodelovanja na področju izobraževanja ter s tem učinkovitost nove oblike vladavine na področju izobraževalnih politik.
COBISS.SI-ID: 2853207
Monografija obravnava nove prakse filozofije, ki jih Unescov tematski pregled Philosophy, a School of Freedom opredeli kot »drugi načini prakticiranja filozofije«. S tem se reinterpretacijo statusa filozofije, ki jo je ob raziskavi antične filozofije opravil francoski filozof Pierre Hadot, premesti tudi v sodobnost in pokaže, kako filozofija ni bila samo teorija, temveč je po svojem bistvu eksistencialni projekt. Monografijo analizira, koliko se sodobne prakse filozofije približujejo tej gesti. Pri tem omogoča poglobljen uvid v bistvene manifestacije sodobne praktične filozofije, tako v povezavi z družbenimi potrebami kot v navezavi na šolo.
COBISS.SI-ID: 286873344