Cilj raziskave je bil opisati odnos med elektroencefalografskimi (EEG) odkritji, dobljenimi s standardiziranimi vizualnimi analizami, subkliničnimi lezijami bele možganovine (WML) in atrofijo možganov na velikem vzorcu pacientov klinike za spomin. Stopnja WML in regionalna atrofija je bila klinično ocenjena z MRI in rutinskim snemanjem EEG v mirovanju pri pacientih z Alzheimerjevo boleznijo (n=58), blago kognitivno motnjo (n=141) in subjektivno kognitivno oškodovanostjo (SCI, n=194). Vizualno sta bili ocenjeni splošna aktivnost (BA) in epizodična ter zvezna abnormalnost v EEG. WML (p=0.006) in atrofija v srednjih čelnih področjih (MTA) (p=(0.001) sta bili pri vseh diagnozah povezani s počasnejšo BA. WML je bila v skupini s SCI povezana s skupnimi epizodičnimi EEG abnormalnostmi (p=0.03). EEG pri populaciji klinike za spomin je torej povezan z obremenjenostjo s subkliničnimi WML in kortikalno možgansko atrofijo. Standarden vizualno ocenjen EEG ima lahko dodano vrednost ob siceršnji spominskoklinični diagnostiki.
COBISS.SI-ID: 4030124
Želeli smo opredeliti, kakšna je pri napovedovanju napredovanja od blage kognitivne motnje (BKM) k demenci ob kliničnih in slikovnih testih dodana vrednost cerebrospinalne tekočine (CSF). Tveganje za napredovanje k demenci smo ocenili z dvema logističnoregresijskima modeloma na vzorcu 250 udeležencev z BKM. Prvi model je vključeval standardne klinične mere (demografske, klinične in slikovne podatke) brez CSF markerjev, drugi pa standardne klinične mere in CSF markerje. Dodajanje CSF v model je izboljšalo napovedno točnost za 0,11 (na lestvici od 0 do 1). Od vseh udeležencev se je pri 136 (54 %) tveganje spremenilo za 0,10 ali več (kar smo obravnavali kot klinično relevantno). Pri 101 od njih je zvišano tveganje sovpadalo z naknadnim pojavom statusa demence. Oceno posameznikovega tveganja napredovanja od BKM k demenci lahko izboljšamo na osnovi dodajanja CSF biomarkerjev kliničnim in slikovnim testom, priporočenim za običajno rabo.
COBISS.SI-ID: 3596716
Cilj raziskave je bil opisati stopnjo in klinične napovednike kognitivnega upada pri demenci z Lewyjevimi telesci (DLB) in primerjati odkritja z bolniki z Alzheimerjevo boleznijo (AD) in bolniki s Parkinsonovo boleznijo z demenco (PDD). Longitudinalni dosežki na preizkusu Mini-Mental State Examination (MMSE) pri 1290 patients (835 DLB, 198 PDD in 257 AD) so bili pridobljeni pri 18 centrih z do triletnimi longitudinalnimi podatki. Z linearnimi mešanimi modeli smo ob vključitvi ustreznih kovariatov modelirali upad MMSE v času. Izvedli smo tudi analize v posameznih skupinah glede na uporabo zdravil proti demenci, osnovno raven dosežkov na MMSE in glavne značilnosti DLB. Povprečni letni upad v dosežku MMSE je bil 2,1 točki pri DLB, 1,6 pri AD (p = 0,07 v primerjavi z DLB) in 1,8 pri PDD (p = 0,19). Hitrost upada je bila pomembno višja pri DLB v primerjavi z AD in PDD, če je bila kot kovariat vključena osnovna raven dosežka na MMSE in če so bili vključeni le tisti DLB pacienti, ki so imeli abnormalno SPECT sliko dopaminskega transporterja. Upada ni napovedoval spol, osnovni dosežek MMSE ali prisotnost specifičnih ključnih značilnosti DLB. Povprečni letni upad v dosežku MMSE score pri DLB je torej približno dve točki. Čeprav v analizah med tremi nevrodegenerativnimi boleznimi ni bilo razlik v hitrosti upada, je nekaj pokazateljev hitrejšega upada pri DLB kot pri AD in PDD. Za razumevanje napovednikov in mehanizmov kognitivnega upada pri DLB bodo potrebne nadaljnje študije.
COBISS.SI-ID: 3674284
Stabilnost poze navadno ocenjujemo z množico testov ravnotežja, ki jih izvedemo med pokončno stojo v tišini. Številne študije so te teste razširile na primere opravljanja kognitivnih in drugih mentalnih nalog ali uporabo fizioloških in biomehanskih senzorjev hkrati s pritiskovno ploščo. Cilj raziskave je bil določiti, ali psihološki učinki pritrjenih senzorjev in zavedanja merjenja lahko vplivajo na izide testov ravnotežja, izvedenih s pritiskovno ploščo. S 54 udeleženci (14 ženskami in 40 moškimi) je bila izvedena vrsta eksperimentov, v katerih so bili udeleženci izpostavljeni različnim pogojem: meritve ravnotežja so izvedli z odprtimi ali zaprtimi očmi, s pritrjenimi biomedicinskimi senzorji ali brez njih, in tako, da so se merjenja bodisi zavedali bodisi ne. Rezultati so pokazali, da je prisotnost senzorjev biomedicinske instrumentacije in zavedanje merjenja statistično značilno vplivalo na center dolžine pritiskovne poti in površino elipse, kot tudi na zaznano težavnost naloge in prijetnost počutja. Zaključujemo, da pritrjenost senzorjev med biomehanskimi eksperimenti pomembno vpliva na zaznavanje eksperimentalne situacije in spremeni rezultate testov ravnotežja, zato je pomembno, da pri načrtovanju raziskave in interpretaciji rezultatov ustrezno upoštevamo možne psihološke učinke nošnje senzorjev.
COBISS.SI-ID: 30009383
Cilj raziskave je bil preučiti s starostjo povezane spremembe v uspešnosti vožnje pri mlajših in starejših voznikih in preveriti, ali je trditev, da učinkovitost voznikov po 65. letu starosti pada, upravičena. Glavni cilj je bil preveriti, ali niso spremembe morda progresivne skozi celotno obdobje odraslosti. Na vzorcu 351 voznikov, starih 20 do 80 let, smo merili reakcijske čase pri vožnji med cestnimi stožci. Vozniki so vozili v dveh pogojih, ki sta se razlikovala v težavnosti naloge. V pogoju z eno nalogo so se morali ob signalu povsem zaustaviti, v pogoju z dvojno nalogo pa se je pokazal distraktor, preden so se morali zaustaviti. Primerjali smo reakcijske čase v obeh pogojih. Povprečje reakcijskih časov in variabilnost učinkovitosti vožnje sta naraščala s starostjo, in sicer bolj pri pogoju s kompleksnejšo nalogo. Četrtina najuspešnejših voznikov je bila enako ali bolj uspešna od mladih voznikov. Zaključili smo, da se uspešnost vožnje s staranjem postopno spreminja, večajo se reakcijski časi in medosebna variabilnost. Obstaja pa skupina starejših voznikov, ki ne kaže upada v uspešnosti. Staranje je progresiven pojav in lahko vodi k raznolikim izidom; študije učinkovitosti vožnje pri različnih starostih bi morale preučevati spremembe skozi celotno življenje, ne le primerjati mlajše in starejše voznike. Raziskava osvetljuje značilnosti spreminjanja kognitivnih funkcij in kognitivnega nadzora s starostjo. Znanstveni svet ARRS je leta 2017 delu podelilo nagrado Odlični v znanosti na področju izobraževanja.
COBISS.SI-ID: 60115042
Družbeno breme shizofrenije je veliko predvsem zato, ker bolezen povzroči izrazite in obenem slabo razumljene težave v socialnem funkcioniranju bolnikov, ki zajemajo različne vidike vsakdanjega življenja - upad vsakdanjih aktivnosti, umik iz socialnih stikov, brezposelnost, posledice stigmatizacije. V empiričnih raziskavah se socialno disfunkcijo običajno definira glede na teoretična izhodišča kognitivizma, kot mero socialne učinkovitosti, ki se jo lahko preučuje v laboratorijskih pogojih ali v vsakdanjih okoljih. Za socialno disfunkcijo pri shizofreniji se tako predvideva, da nastane kot posledica kognitivnih motenj, ki so povezane z motnjami v delovanju možganov. Shizofrenijo se z medicinskega vidika sedaj razume kot nevrorazvojno motnjo, kjer patološki proces povzroči motnje v povezanosti pomembnih možganskih omrežij. Kljub temu pa različne mere nevrokognitivnih dejavnikov kažejo, da je s takim pristopom težko razložiti večji delež variabilnosti v socialnem funkcioniranju bolnikov. Drugi možni razlagalni modeli motenj v socialnem funkcioniranju vključujejo na primer strukturni funkcionalizem, simbolični interakcionizem in klinično fenomenologijo. Fenomenološke razlage so zanimive že zaradi svojih navezav na klasično psihopatološko tradicijo, v kateri je bil za shizofrenijo značilen določen “Gestalt”, ki so ga opisovali kot izrazito in trajno spremembo v posameznikovem doživljanju sebe in njegovi uglašenosti z okolico, s pomembnim poudarkom na subjektivnem doživljanju drugih ljudi. V opisani raziskavi skušamo empirično osvetliti omenjeno dilemo o vzrokih motenj v socialnem funkcioniranju pri bolnikih s shizofrenijo in pokazati, kako je možno običajne nevroznanstvene pristope k razlaganju kompleksnih fenomenov, povezanih z delovanjem možganov, nadgraditi z vključevanjem drugih teoretskih pristopov, ki pa morajo biti operacionalizirani do te mere, da lahko vse zbrane podatke smiselno vključimo v skupno statistično analizo.
COBISS.SI-ID: 3395244
Članek predstavlja uporabo EEG metod za namene analize (literarnega) branja. V opreki s tradicionalnimi kognitivnimi teorijami, po katerih možgani delujejo po principu specializiranih procesov (t. i. modularni model), nove teorije predvidevajo obstoj in sočasno delovanje zelo različnih nevronskih mehanizmov, ki omogočajo vzdrževanje reprezentacij (t. i. modeli aktiviranih stanj). Naravi kognitivnih mehanizmov se lahko približamo tudi z uporabo časovno-frekvenčne analize, ki v primerjavi s klasično ERP analizo nudi vpogled v vzporedno potekajoče procese z ločevanjem oscilatorne električne aktivnosti možganov na frekvenčna območja. Predvidevajo, da so posamezna frekvenčna območja pomembna za različne vidike kognitivnih mehanizmov, ki so podlaga tudi jezikovni obdelavi pri branju. V tem kontekstu so med hitrimi možganskimi ritmi najbolj zanimivi ritmi beta in gama, med počasnimi ritmi pa theta.
COBISS.SI-ID: 60287330
Na Slovenskem vzorcu smo predhodno odkrili štiri možne tipe poti do sreče: polni, prazni, smiselni in užitkarski življenjski tip. Namen pričujoče raziskave je bil validacija teh štirih življenjskih tipov na udeležencih iz sedmih držav (N = 3690). Udeleženci so izpolnili Vprašalnik orientacije k sreči in mere hedonskega in eudaimonskega blagostanja ter depresivnosti. Z uporabo dvostopenjske klastrske analize smo dobili visoko kongruentne in notranje replikabilne štiriklastrske rešitve na vseh sedmih vzorcih. Posamezniki s polnim so imeli visoke, posamezniki s praznim življenjskim tipom pa nizke rezultate na vseh treh orientacijah do sreče. Užitkarski in smiselni življenjski tip odražata dve tradicionalni filozofski tradiciji: za užitkarski življenjski tip je značilen visok rezultat na lestvici užitka, srednje visok na lestvici vključenosti in nizek na lestvici smisla, medtem ko je za smiselni življenjski tip značilen visok rezultat na lestvici smisla, povprečen na lestvici vključenosti in nizek na lestvici užitka. Štirje tipi se razlikujejo v subjektivni sreči in psihološkem blagostanju, pri čemer imajo najvišje rezultate posamezniki s polnim življenjskim tipom in najnižje rezultate posamezniki s praznim življenjskim tipom. Po drugi strani je največ depresivnih simptomov značilnih za prazni in najmanj za polni življenjski tip. Užitkarski in smiselni življenjski tip se med seboj ne razlikujeta glede izraženosti blagostanja in depresivnosti, saj je pri obeh srednje izraženo.
COBISS.SI-ID: 57814114
Študija ponuja interdisciplinaren vpogled v to, kako otroci in mladostniki razumejo urbanistične in arhitekturne vidike trajnostnega razvoja. Koncept trajnostnosti pomeni kompleksne odnose med etičnimi, gospodarskimi, družbenimi, tehničnimi in drugimi lastnostmi našega okolja. Koncept je otrokom težko razumeti, saj nimajo sposobnosti abstraktnega razmišljanja in večdimenzionalnega razmišljanja. Novo mero razumevanja trajnosti smo zasnovali v slikovnem in ne besednem formatu in jo uporabili na velikem vzorcu več kot 2000 udeležencev, starih od 6 do 19 let. Rezultati so pokazali, da se dekleta bolj zanimajo za probleme trajnostnosti kot fantje. Razumevanje problemov trajnostnosti se je postopno povečevalo s starostjo, zlasti pri mladostniki iz urbanih okolij. O ugotovitvah razpravljamo v smislu kognitivnih sprememb v mladosti in njihovem pomenu za izobraževalno politiko.
COBISS.SI-ID: 5360737
Namen naše študije je bil (a) ovrednotiti učinek treninga informacijske pismenosti (IP) pri študentih psihologije prvega letnika prve stopnje in (b) spremljati spremembe v pridobljeni IP v času. V kvazieksperimentalni študiji sta sodelovali dve skupini študentov z dveh slovenskih univerz. Eksperimentalno skupino (ES) je sestavljalo 44 študentov in kontrolno skupina (KS) 42 študentov. Študentsko IP smo ocenili z uporabo slovenske različice testa IP (Mittermeyer & Quirion, 2003). Študenti v ES so se udeležili treninga IP v okviru svojega študija, medtem ko se KS treninga ni udeležila. Preizkus IP smo v obeh skupinah uporabili trikrat, in sicer pred začetkom treninga, ob koncu treninga in nekaj mesecev po treningu. V ES se je IP pomembno povečevala in je bila najvišja pri odloženem testu, kar kaže na dolgoročne učinke treninga IP. Istočasno so se razlike v IP med ES in KG povečevale v korist ES. Rezultati so pokazali pomembno vlogo treninga IP v razvoju IP študentov v daljšem časovnem obdobju. Članek razpravlja o učinkih in omejitvah študije.
COBISS.SI-ID: 61123170