Na Slovenskem vzorcu smo predhodno odkrili štiri možne tipe poti do sreče: polni, prazni, smiselni in užitkarski življenjski tip. Namen pričujoče raziskave je bil validacija teh štirih življenjskih tipov na udeležencih iz sedmih držav (N = 3690). Udeleženci so izpolnili Vprašalnik orientacije k sreči in mere hedonskega in eudaimonskega blagostanja ter depresivnosti. Z uporabo dvostopenjske klastrske analize smo dobili visoko kongruentne in notranje replikabilne štiriklastrske rešitve na vseh sedmih vzorcih. Posamezniki s polnim so imeli visoke, posamezniki s praznim življenjskim tipom pa nizke rezultate na vseh treh orientacijah do sreče. Užitkarski in smiselni življenjski tip odražata dve tradicionalni filozofski tradiciji: za užitkarski življenjski tip je značilen visok rezultat na lestvici užitka, srednje visok na lestvici vključenosti in nizek na lestvici smisla, medtem ko je za smiselni življenjski tip značilen visok rezultat na lestvici smisla, povprečen na lestvici vključenosti in nizek na lestvici užitka. Štirje tipi se razlikujejo v subjektivni sreči in psihološkem blagostanju, pri čemer imajo najvišje rezultate posamezniki s polnim življenjskim tipom in najnižje rezultate posamezniki s praznim življenjskim tipom. Po drugi strani je največ depresivnih simptomov značilnih za prazni in najmanj za polni življenjski tip. Užitkarski in smiselni življenjski tip se med seboj ne razlikujeta glede izraženosti blagostanja in depresivnosti, saj je pri obeh srednje izraženo.
COBISS.SI-ID: 57814114
Članek je prvi del dvodelno in pregledno zasnovanega prispevka o uporabi elektroencefalografske (EEG) metode za namene analize (literarnega) branja. Najprej sta predstavljeni metoda EEG in vsebina EEG zapisa. Ta beleži kontinuirane spremembe električne napetosti na površju glave (članek I), ki odražajo spremembe možganskih ritmov (članek II). Zatem je pozornost namenjena metodi ERP povprečenja. Z njo spremljamo povprečne spremembe elektrofizioloških signalov med večjim številom ponovitev miselnih poskusov, kar nam omogoča časovno natančno beleženje sprememb v možganski aktivnosti pri branju določene besede, besedne zveze ali stavka. Rezultati ERP raziskav predstavljajo referenčni okvir, ko se lotevamo eksperimentalnega raziskovanja možganskih aktivnosti pri branju literarnih besedil.
COBISS.SI-ID: 57972578
Dokazi o prisotnosti manjših primanjkljajev v instrumentalnih dnevnih dejavnostih (IADL) pri osebah z blago kognitivno oškodovanostjo (MCI) so vse pogostejši. Ni pa jasno, ali se različna področja IADL pojavljajo pri vseh pacientih z MCI. S sistematičnim pregledom smo želeli primerjati delovanje pacientov z MCI na specifičnih IADL področjih v primerjavi s kognitivno normalnimi osebami in osebami z demenco. Preiskali smo baze PsycINFO, PubMed in Web of Science in v pregled vključili 37 študij. 35 študij je pri pacientih z MCI odkrilo IADL primanjkljaje (npr. težave pri jemanju zdravil, uporabi telefona, udeleževanju srečanj, najdenju stvari doma in uporabi vsakodnevne tehnologije), vse študije so poročale o učinkih na finančno zmožnost pacientov z MCI. Velikosti učinkov za razlike med skupinami so bile večinoma srednje do velike. Pripomočki za ocenjevanje delovanja so imeli rahlo prednost (v velikosti učinka) pri detektiranju skupinskih razlik v IADL funkcioniranju med pacienti z MCI, pacienti z Alzheimerjevo bolezen in zdravimi kontrolami. IADL, ki zahtevajo boljše nevropsihološko funkcioniranje, so se izkazale kot najbolj oškodovane pri pacientih z MCI. Nujno je zanesljivo identificirati take primanjkljaje, saj je pri MCI pacienti z IADL primanjkljaji višje tveganje za razvoj demence kot pri MCI pacientih brez IADL primanjkljajev. Zato bi bila priporočljiva uporaba ocenjevalnih orodij, razvitih in validiranih posebej za paciente z MCI, in razvoj časovno učinkovitih in za izvedbo priročnih orodij za ocenjevanje delovanja, ki bi vključevali tudi IADL, vezane na tehnologijo.
COBISS.SI-ID: 2178988
Cilj raziskave je bil ugotoviti odnose med spolom, predhodnim znanjem, različnimi osebnostnimi lastnostmi, predmetno specifičnimi motivacijskimi dimenzijami ter oceno dijakov pri matematiki v srednji šoli. V študiji je sodelovalo 386 dijakov prvih letnikov (142 fantov in 244 deklet) iz srednjih šol v Sloveniji (povprečna starost 15,7 let). V raziskavi smo uporabili različne mere za ugotavljanje prehodnega znanja dijakov, osebnostnih lastnosti, predmetno specifičnega interesa, samoučinkovitosti, takojšnje aktivnosti in odlašanja/odkrenljivosti. Z analizo poti smo testirali model direktnih učinkov spola, prehodnega znanja, osebnostnih lastnosti na ocene dijakov ter indirektne učinke predhodnega znanja in osebnostnih lastnosti preko specifičnih motivacijskih spremenljivk. Rezultati so pokazali, da s spremenljivkami vključenimi v model lahko pojasnimo 40% variabilnosti ocen pri matematiki. Spol, prehodno znanje in osebnostne lastnosti imajo direktne in indirektne vpliv na ocene. Med osebnostnimi lastnostmi se je vestnost pokazala kot najboljši direktni in indirektni napovednik ocen. Pomemben delež variabilnosti pri ocenah iz matematike lahko pojasnimo z upoštevanjem bolj splošnih individualnimi značilnostmi in tudi z bolj specifičnimi motivacijskimi procesi, ki delujejo kot mediatorske spremenljivke. Pri spodbujanju matematičnih dosežkov dijakov, morajo tako učitelji upoštevati osebnostne lastnosti dijakov in obenem razvijati njihovo motivacijsko samoregulacijo.
COBISS.SI-ID: 56471906
Sinhronizacija med prefrontalnimi (izvršilnimi) in posteriornimi (asociacijskimi) področji bi lahko bila mehanizem za prehodno vzdrževanje informacij v delovnem spominu. Medtem ko so dosedanje EEG raziskave poročale o vpletenosti medialnih delov prefrontalnih struktur pri omenjeni sinhronizaciji, funkcijsko magnetnoresonančno slikanje (fMR) kaže bolj na vpletenost lateralne prefrontalne skorje. Ker je oscilatorna EEG aktivnost odvisna od obremenitve delovnega spomina, smo v raziskavi uporabili individualno uravnoteženo submaksimalno obremenitev procesov delovnega spomina, da bi ojačali sinhrono aktivnost v relevantnih funkcijskih omrežjih pri verbalni in prostorski nalogi. Za njihovo določitev smo uporabili visokoresolucijski EEG in analizo koherence. Rezultati kažejo, da je sinhrona EEG aktivnost omejena na visoko specializirana omrežja, ki ustrezajo področjem, ugotovljenim pri fMR raziskavah. Pri verbalni in prostorski nalogi smo opazili aktivacijo v dveh neodvisnih, obojestranskih dorzolateralnih omrežjih, sinhroniziranih v theta frekvenčnem območju. Pri verbalni nalogi so se prefrontalna in parietalna področja sklapljala tudi v gama frekvenčnem območju.
COBISS.SI-ID: 2504108