Ta članek se osredotoča na raziskave in politike na področju visokošolskega izobraževanja v majhnih in/ali perifernih državah, ki običajno zasedajo marginalno pozicijo v sodobnih mednarodnih razpravah. Ta vidik je ostal v dosedanjih raziskavah praktično neobdelan, zato članek prinaša pomembne nove vpoglede, ki lahko obogatijo mednarodno diskusijo v tem polju. V članku obravnavana regija je jugovzhodna Evropa in zlasti zahodni Balkan. Prvič, podan je pregled nastajajočih raziskovalnih centrov in razvoj visokošolskih raziskav v zadnjih dveh desetletjih. Predstavimo prvotno raziskavo, izvedeno v letu 2012, in nato analiziramo težave, ki se pojavljajo pri prenosu politik iz "centrov" v "periferijo" (t.j. ta regija), pa tudi preoblikovanje politik v lokalnih okoljih. V zadnjem delu so obravnavane specifične težave pri razvoju visokošolskega izobraževanja v regiji, ki izhajajo iz dihotomije med ambicijami za izgradnjo nacionalne države in pritiski na svetovnem trgu. Rezultati te raziskave so bili predstavljeni tudi v okviru mednarodnega srečanja inštitutov (odsekov) za raziskave visokega šolstva v Šanghaju in prispevajo predvsem k boljši vidnosti "periferne regije/države" ter k razumevanju negativnih učinkov mehaničnega prenosa ("kopiranja in prilepljanja") visokošolskih politik iz "centrov" v "periferije". Članek je prispeval k naši vključitvi in sodelovanju v mednarodnem projektu NEAR EU; gl. spodaj, tč. 21, projekt 5.
COBISS.SI-ID: 10189129
Prispevek je rezultat raziskovanja teorije dejanja v vzgoji, metodološko spada na področje filozofije vzgoje, obravnava pa določena temeljna vprašanja vzgoje otroka v zgodnjem obdobju. Članek zagovarja tezo, da so v vzgoji - še posebej v prvih letih otrokovega razvoja - nerefleksivna dejanja oz. nerefleksivnost v določenih dejanjih pogoj, da se pri otroku razvijejo osebnostna struktura in vrline, ki mu omogočajo avtonomno etično refleksijo in razmerje do Drugega. S pojmom nerefleksivnosti merimo na odločenost v odgovorih odraslih, ko je nujno vzpostaviti mejo oz. rez v otrokovi zahtevi po ugodju, kot tudi na odločenost kot enega od strukturno nujnih elementov v ravnanjih, s katerimi odrasli podredijo otroka simbolnemu redu oz. jeziku. V filozofiji simptomatično točko v tem kontekstu predstavlja Kantova teorija vzgoje. Na osnovi »tradicionalnega« koncepta »negativne vzgoje«, in preko Freudovih in Lacanovih psihoanalitičnih konceptov, smo identificirali dve načeli, ki bi morala biti v sodobnosti bistveni del vzgojnih ravnanj odraslih: (1) načelo razmejenega odgovora na otrokovo zahtevo po zadovoljitvi ugodja, in (2) načelo utemeljene, reflektirane, a tudi odločne, vztrajne, odločene nerefleksivnosti v podreditvi otrokove želje simbolnemu redu (govorici). Na osnovi predhodne analize, besedilo izpostavlja določene posledice v strukturi subjekta v kontekstih posameznih teoretičnih razprav in za šolsko prakso. Objava potrjuje mednarodno relevantnost te problematike in našo vključenost v potekajočo razpravo o teh vprašanjih v osrednjih mednarodnih revijah s tega področja.
COBISS.SI-ID: 10061385
Prispevek med prvimi v mednarodnem merilu pokaže, da med populacijo gluhih in naglušnih učencev oz. dijakov in njihovimi vrstniki ni bistvenih razlik v samospoštovanju, saj so gluhi in naglušni dosegli povprečne rezultate v dimenzijah socialni, čustveni in telesni jaz ter samozavest. Analiza je nadalje pokazala, da so rezultati neodvisni od spola, stopnje izgube sluha in zelo malo razlik smo dobili glede na starost. Pokazale pa so se razlike glede na to, v kateri šoli se šolajo – gluhi oz. naglušni učenci in dijaki iz večinskih institucij so imeli pomembno višje samospoštovanje v dimenzijah čustveni in telesni jaz ter samozavest. Zaključne ocene pri slovenščini pa so se pokazale kot pomemben napovedovalec učenčevega samospoštovanja v dimenziji samozavest. Te ugotovitve vsekakor pomembno prispevajo k identifikaciji dejavnikov na institucionalni ravni, ki bistveno pripomorejo k udejanjanju inkluzivnosti. Rezultati zahtevajo nadaljnje analize z namenom ugotavljanja, kaj se je bodisi v večinskih šolah ali pri gluhih in naglušnih osebah samih spremenilo, da so rezultati tako presenetljivi in spodbudni. Vsekakor potrjujejo splošno tezo, da človek najbolj napreduje v heterogenih okoljih, čeprav so ravno pri tej populaciji različni strokovnjaki zatrjevali, da zaradi specifičnosti komuniciranja morajo biti v homogenih skupinah.
COBISS.SI-ID: 9840969
V prispevku je zastavljeno vprašanje, ali naj bi bila inkluzivna prepričanja kandidatov, ki se vpisujejo v programe za izobraževanje učiteljev, eden izmed kriterijev pri sprejemnih postopkih, ali pa naj se pričakuje, da bodo tovrstna stališča kandidati pridobili v času študija. Rezultati so bili pridobljeni v prvem letniku, po vpisu v študijski program razredni pouk na treh institucijah (dveh iz Srbije in eni iz Slovenije), ki imajo različne kriterije za vpis. Raziskava kaže, da so stališča študentov glede inkluzije bolj povezana z razlikami v izobraževalnem sistemu in družbi kot celoti, kot pa z kriteriji za vpis v program. Analizirane so bile implikacije raziskave za programe izobraževanja učiteljev in kriterije vpisa. Odnos med kriteriji za vpis v pedagoške programe, izobraževanjem, ki ga le-ti ponujajo in prepričanji študentov o inkluziji, so redko predmet analiz, pa vendar se vprašanje pogosto zastavlja ob analizah učinkovitosti inkluzije v šolah. Prispevek je pomemben za vse, ki se ukvarjajo z vprašanjem kriterijev za vpis v pedagoške programe in vprašanjem, kako zagotoviti čim bolj kakovosten pedagoški kader z vidika inkluzije, tako za tiste, ki izobražujejo bodoče učitelje kot tudi šolske politike.
COBISS.SI-ID: 10304073
Prispevek analizira odnos do izobraževanja romskih učencev, katerih socialno-ekonomski status je primerljiv večinski populaciji in pri tem izpostavlja njihov vidik. Raziskava je bila narejena z romskimi učenci, ki so obiskovali osnovno šolo v Mariboru. Pri zbiranju podatkov so bili uporabljeni intervjuji. Rezultati raziskave kažejo, da večina romskih učencev v Mariboru rada obiskuje šolo in ceni izobraževanje: večina jih pravi, da bi želeli dokončati osnovno šolo in nadaljevati svoje izobraževanje tudi po njej. Rezultati tudi kažejo, da so romski učenci lahko zelo motivirani za izobraževanje, v kolikor živijo v ugodnih življenjskih razmerah in imajo za izobraževanje zagotovljene dobre pogoje. Od analizah razlogov za slab učni uspeh romskih učencev se pogosto izpostavlja, da Romi ne cenijo izobraževanja in da imajo romski učenci negativen odnos do šole. Večinoma so pri tem predmet raziskovanja romski učenci iz nižjega socialno-ekonomskega sloja, pri čemer se najpogosteje izpostavlja vidik učiteljev in ostalih profesionalnih delavcev šole. V nasprotju s tem, kot že omenjeno, se pričujoča raziskava osredinja na romske učence, katerih socialno-ekonomski status je primerljiv večinski populaciji. Rezultati raziskave, ki nasprotujejo prevladujočem mnenju o negativnem odnosu romskih učencev do šole, so pomembni z vidika spodbujanja pozitivnega odnosa do romskih učencev in spodbujanja višjih pričakovanj glede njihovih učnih rezultatov. V tem smislu so rezultati raziskave pomembni za oblikovanje nediskriminatornega delovanja pedagoških delavcev do romskih učencev in za spodbujanje inkluzivnih praks.
COBISS.SI-ID: 10904905
Članek analizira vzporednice med fenomenologijo in radikalnim konstruktivizmom (epistemološkim modelom formacije znanja, ki je še posebej dobro zaživel na področju edukacije). Podan je pregled metodoloških in epistemoloških težav obeh paradigem in začrtane možnosti njunega medsebojnega sodelovanja. Poseben poudarek je namenjen analizi možnosti prvoosebnega empiričnega raziskovanja doživljanja, umeščenega v konstruktivistični epistemološki okvir. Rezultat so smernice za participatorno empirično (fenomenološko) raziskovanje, ki ne zanemari svoje samonanašaojoče narave. Pomen članka za področje edukacijskih ved je predvsem v združitvi dveh konceptualnih okvirov – empirične fenomenologije in konstruktivizma – ki sta vsak na svojem področju pomembno prispevala k spremembi pogleda na procese pridobivanja znanja.
COBISS.SI-ID: 10949961
Članek, napisan v soavtorstvu s kolegom z Univerze v Sussexu (VB), je krovna študija v monografiji, ki tematsko obravnava fragmentacijo v politikah in praksi izobraževanja učiteljev v evropskem kontekstu. Fokus je naravnan na minulo 20-letno obdobje, v katerem se je izobraževanje učiteljev kot ekskluzivno nacionalno področje postopoma pričelo internacionalizirati in evropeizirati. Članek prvenstveno analizira logiko in učinek vidnejših evropskih raziskovalnih in razvojnih projektov na področju izobraževanja učiteljev ter njihove implikacije za razvoj specifičnih politik na tem področju. Pri tem izpostavi problem fragmentacije polja izobraževanja učiteljev, ki se kaže tako na ravni institucionalnih (visokošolske ustanove) kot tudi nacionalnih politik in opozori na negativne učinke globalizma in neoliberalizma na politike in prakse izobraževanja učiteljev: ti se konceptualno pokažejo predvsem v odnosu do razumevanja izobraževanja kot javnega dobra, materialno pa v vladnih varčevalnih ukrepih. V zaključnem delu avtorja analizirata možne učinke krize evropskega združevanja (npr. Brexit) na nadaljnje usmeritve izobraževanja učiteljev v Evropi. Pomen prispevka je na eni strani v povzetku in kritičnem pregledu razvoja politik izobraževanja učiteljev od sredine devetdesetih let dalje, na drugi strani pa v izzivanju raziskovalcev in sprejemalcev odločitev, da pristopijo k temeljitemu razmisleku o politikah izobraževanja učiteljev za bližnjo prihodnost.
COBISS.SI-ID: 11546697
V sklopu raziskovanja sprememb družine kot enega izmed determinant vzgojnega procesa se ta članek posveča specifičnemu vprašanju, kako družbene spremembe vplivajo na razumevanje ženske kot matere. Pokaže se, da ostaja razumevanje materinstva, kljub mnogim spremembam na tem področju, še vedno utemeljeno na biološkem pojmovanju le-tega. Družbene spremembe v zadnjih tridesetih letih so prinesle spremembe v pojmovanju in opredelitvi družinskega življenja, medtem ko pojem materinstva še vedno primarno temelji na konceptu modernističnega materinstva, ki ga je razvila biološka ideologija. Tehnološke spremembe, višja stopnja izobrazbe in vstop žensk v javno sfero so v postmoderni družbi ustvarjale nove razsežnosti ženske družbene /socialne participacije, medtem ko je materinstvo bolj ali manj podrejeno klasični delitvi: mati, narava, družba. Članek prikaže, kako tovrstno razumevanje materinstva onemogoča sistemske spremembe na področju delitve dela, kar močno vpliva tudi na socializacijske funkcije družine. Tovrstno, zgolj biološko razumevanje materinstva ima pomembne učinke na socializacijo otrok in mladostnikov: raziskave kažejo, da otroci z vedenjskimi in čustvenimi težavami izhajajo iz družin, ki zaradi različnih vzrokov ne zmorejo uspešno opraviti svoje socializacijske funkcije, zato na tem področju nujno potrebujemo sistemske spremembe.
COBISS.SI-ID: 11423561
S teoretsko in primerjalno analizo novih študijskih programov, katerih osnovni namen je spodbujanje udejanjanja inkluzivnosti v našem šolskem sistemu, smo ugotovili, da bi pri implementaciji inkluzivnosti morali izhajati predvsem iz spoznanj obče (in socialne) pedagogike, ki se naslanja(ta) zlasti na humanistično in socialno paradigmo in poudarja(ta) vplive pedagoških procesov na vzgojo in socializacijo. Obča pedagogika proučuje vidike, ki se nanašajo zlasti na šolsko organizacijsko in družbeno pogojenost pedagoškega procesa in dejavnikov ne išče le znotraj individualnih specifičnosti, kar pa je v ospredju specialne pedagogike. Druga ugotovitev pa je, da sta kar dva od treh proučevanih študijskih programov zasnovana na specialno-pedagoški paradigmi, ki ne le da v ospredje postavlja zlasti vidik učnega napredovanja, zanemarja pa vzgojo, marveč se osredinja samo na populacijo oseb s posebnimi potrebami. Zato se postavlja vprašanje, katero pojmovanje inkluzivnosti bodo inkluzivni pedagogi iz teh treh študijskih programov pravzaprav udejanjali? Te ugotovitve so pomembne, saj pokažejo potrebnost interdisciplinarnega sodelovanja pri zasnovi študijskih programov, še prej pa na jasno opredeljevanje koncepta inkluzivnega izobraževanja. Prispevek bo v času, ko mednarodno in domačo javnost pretresajo različni izzivi sobivanja v družbi raznolikih in v tem kontekstu premisleka glede preoblikovanja pedagoških študijskih programov, omogočal pomembna izhodišča in nakazal nekatere rešitve v teh procesih.
COBISS.SI-ID: 11823689
Empirično raziskovanje doživljanja formacije prepričanj je bistveno za razumevanje fenomenov, kot so učenje in – širše – konstrukcija znanja. Tovrstna raziskovanja se soočajo s problemom samo-nanašanja: vsak akt opazovanja doživljanja spremeni doživljanje. Članek razišče to tako imenovano napako izkopavanja in njen vpliv na vlogo refleksivnega akta pri zbiranju doživljajskih podatkov. Študija je umeščena v konstruktivistični epistemološki okvir, ki omogoča upoštevanje soodvisnost med aktom in predmetom opazovanja. »Napaka« izkopavanja se pokaže kot intrinzična lastnost akta refleksije, ki ne kvari ampak so-določa njegove rezultate. Članek predlaga doživljajski model dinamike reflektivnega akta, s čimer odpre vrata bolj ekološko veljavnemu razumevanju doživljajskega aspekta kreiranja znanja. Rezultati bodo uporabljeni kot podlaga za nadaljnje empirično delo.
COBISS.SI-ID: 11950153