Članek zagovarja tezo, da so v vzgoji - še posebej v prvih letih otrokovega razvoja - nerefleksivna dejanja oz. nerefleksivnost v določenih dejanjih pogoj, da se pri otroku razvijejo osebnostna struktura in vrline, ki mu omogočajo avtonomno etično refleksijo in razmerje do Drugega. S pojmom nerefleksivnosti merimo na odločenost v odgovorih odraslih, ko je nujno vzpostaviti mejo oz. rez v otrokovi zahtevi po ugodju, kot tudi na odločenost kot enega od strukturno nujnih elementov v ravnanjih, s katerimi odrasli podredijo otroka simbolnemu redu oz. jeziku. V filozofiji simptomatično točko v tem kontekstu predstavlja Kantova teorija vzgoje. Na osnovi »tradicionalnega« koncepta »negativne vzgoje«, in preko Freudovih in Lacanovih psihoanalitičnih konceptov, smo identificirali dve načeli, ki bi morala biti v sodobnosti bistveni del vzgojnih ravnanj odraslih: (1) načelo razmejenega odgovora na otrokovo zahtevo po zadovoljitvi ugodja, in (2) načelo utemeljene, reflektirane, a tudi odločne, vztrajne, odločene nerefleksivnosti v podreditvi otrokove želje simbolnemu redu (govorici). Na osnovi predhodne analize besedilo izpostavlja določene posledice v strukturi subjekta v kontekstih posameznih teoretičnih razprav in za šolsko prakso.
COBISS.SI-ID: 10061385
Pričujoči članek se osredinja predvsem na vlogo in pomembnost umetnosti v procesu vzgoje in izobraževanja v Tagorejevi šoli Shantiniketan. Tagore je vzgojno-izobraževalni proces opredelil kot eno z življenjem in je verjel, da nam lahko le vzgoja in izobraževanje dajeta resnično svobodo. Zato je ključno, da v vzgojno-izobraževalnem procesu dosežemo vsestranski razvoj posameznika za harmonično prilagoditev realnosti. Umetnosti morajo biti bistveni del življenja in vzgojno-izobraževalnega procesa, saj le umetnosti omogočajo izražanje posameznikovih doživetij, predstavljajo vir uživanja in ne nazadnje omogočajo prepoznavanje harmonične povezanosti med vesoljem, individualno resničnostjo in nesmrtnostjo. Samo umetnosti (in narava kot učitelj) omogočajo razvoj celotne osebnosti, kot tudi zaznavanje oz. dojemanje realnosti in resnice. Tagore torej razume vlogo umetnosti v življenju posameznika kot ključni dejavnik pri oblikovanju njegove osebnosti in kot tiste, ki prispevajo k človečnosti.
COBISS.SI-ID: 10763849
Članek se opira na Qualejevo obravnavo epistemskih stališč, povezanih z religioznimi prepričanji. Predlagana je razširitev in ekstrapolacija Qualejeve teze, ki omogoči osnovo za refleksijo vrzeli med vsakodnevnimi in konstruktivističnimi epistemskimi stališči. Problematizirana je klasifikacija na kognitivno in nekognitivno znanje, še posebej z vidika razmisleka o religioznih prepričanjih.
COBISS.SI-ID: 10815049
Odnos med kriteriji za vpis, izobraževanjem, ki ga ponujajo programi izobraževanja učiteljev in prepričanji študentov o inkluziji, so redko predmet analiz. Zato je bilo v raziskavi zastavljeno vprašanje, ali naj bi bila prepričanja kandidatov, ki se vpisujejo v programe izobraževanja učiteljev, o delu v inkluzivnih razredih, eden izmed kriterijev pri sprejemnih postopkih, oziroma, ali naj se pričakuje, da bodo tovrstna prepričanja kandidati pridobili v času študija. Podatki so bili pridobljeni v prvem letniku, po vpisu v študijski program razredni pouk na treh institucijah (dveh iz Srbije in eni iz Slovenije), ki imajo različne kriterije za vpis. Raziskava kaže, da so prepričanja študentov glede inkluzije bolj povezana z razlikami v izobraževalnem sistemu in družbi kot celoti, kot pa z kriteriji za vpis v program. Analizirane so bile implikacije raziskave za programe izobraževanja učiteljev in kriterije vpisa.
COBISS.SI-ID: 10304073
Članek obravnava tako imenovano »potovanje politik«, ki je postalo pogosta tema sodobnih študij visokošolskih politik, vendar ga obravnava iz nove perspektive. Izhodišče je ugotovitev, da je težišče raziskovalnega interesa na »globalnih centrih«, medtem ko so »periferije« še vedno slabo raziskane. Še več, ko poskušamo razumeti vpliv reformnih valov na svetovno periferijo, ni težko ugotoviti pomanjkanje znanja, nesporazume in celo predsodke. Analize visokošolskih sistemov v svetovnih periferijah so praviloma opravljene tako, da se nanje preprosto prenese logiko globalnih centrov, medtem ko vprašanje posebne logike procesov v globalnih periferijah pogosto sploh ni zastavljeno. Članek kritično obravnava »potovanje politik« v primeru visokošolskih sistemov jugovzhodne Evrope in z nekaj študijami primerov prikaže destruktivnosti t.im. »copy-paste politik iz centrov v periferije«. Na koncu poudarja teoretični in praktični pomen takšnih scenarijev politike, ki presegajo ekonomistično enodimenzionalnost sodobnih reform visokega šolstva ob upoštevanju širokega kulturnega konteksta, v katerem delujejo »periferni« sistemi visokošolskega izobraževanja.
COBISS.SI-ID: 10774601