Vzgoja in etična refleksija sta vedno odvisni od vsebin ponotranjenih norm, načel in vrednot posameznika. To tudi pomeni, da izven človeške govorice ni mogoče imeti občutkov, čustev, spontanosti ali skrbi, ki bi bili neodvisni od norm, pravil in vrednot. Teorija skrbi Nel Noddings je v tej luči sporna teorija edukacije otrok, ker je odvisna od predpostavke, da se lahko zaslepimo za simbolno polje, za mrežo pravil/načel in njihovih vrednot, ko vzgajamo. Vzgoja in izobraževanje, ki izhajata zgolj iz skrbi, ne da bi izhajali tudi iz refleksije njunih specifičnih vrednot, lahko vodita v edukacijo, ki podpira denimo rasistično ideologijo in rasistično vzgojo. To seveda ni nekaj, za kar bi se etika skrbi zavzemala; vendar kot vzgojno-izobraževalna teorija zgreši v tem, da zaradi splošne zavrnitve refleksije na osnovi načel ne more zagotoviti vzgojitelju konceptualnega aparata, s katerim bi ta lahko analiziral in reflektiral ter razumel, kaj počne v razmerju do norm lastne kulture. Družba in vzgojitelji tako temeljnih napak v edukaciji ne bi smeli tiho dopuščati oziroma biti glede njih benevolentni.
COBISS.SI-ID: 11141705
Članek analizira vzporednice med fenomenologijo in radikalnim konstruktivizmom (epistemološkim modelom formacije znanja, ki je še posebej dobro zaživel na področju edukacije). Podan je pregled metodoloških in epistemoloških težav obeh paradigem in začrtane možnosti njunega medsebojnega oplajanja. Poseben poudarek je namenjen analizi možnosti empiričnega raziskovanja doživljanja, umeščenega v konstruktivistični epistemološki okvir. Rezultat so smernice za udeleženo empirično (fenomenološko) raziskovanje, ki ne zanemari svoje samonanašajoče narave.
COBISS.SI-ID: 10949961
Rabindranath Tagore (1861–1941), zapisano tudi Rabīndranātha Thākura, je bil indijski oz. natančneje bengalski ustvarjalec (pesnik, pisatelj, dramatik, glasbenik in likovnik), ki ga večina pozna predvsem zaradi njegovega dela Gitandžali (Darovanjke), za katerega je že leta 1913 kot prvi Neevropejec prejel Nobelovo nagrado za književnost. Bistveno manj pa je poznan kot začetnik edinstvenega načina šolanja, pri zasnovi katerega je Tagoreja vodilo prepričanje, da je vzgojno-izobraževalni proces edini, ki vodi do rešitve vseh naših težav in omogoča realizacijo človeka v njegovi (po)polnosti, s tem pa vpliva na celotno fizično in socialno okolje, v katerem posameznik živi. Tagore v svoji zasnovi vzgoje in izobraževanja poudarja fizični, estetski, intelektualni, socialni, moralni in duhovni vidik človekovega življenja, prek katerih lahko človek razvije celostno osebnost. V tej zasnovi je fizičnemu in estetskemu razvoju čutov namenil vsaj tako pomembno vlogo kot intelektualnemu, če ne še večje, zato je (bilo) v vsakdanjem življenju njegove šole veliko poudarka na gibanju, glasbi, literaturi, umetnosti, plesu in gledališču. Med prvimi v svetovnem merilu je začel razmišljati o šoli kot globalni vasi v večrasnem, večjezičnem in večkulturnem okolju sredi tedanjih razmer ekonomskega neskladja in političnega neravnovesja v Indiji.
COBISS.SI-ID: 11412297
V prispevku avtorici odpirata vprašanje vpliva kulturno in jezikovno heterogene sestave oddelkov v šolah na koncipiranje izobraževanja učiteljev. Najprej sintezno prikažeta rezultate raziskav, ki preučujejo prisotnost in značilnosti interkulturne zasnove izobraževanja učiteljev. V nadaljevanju pa odpirata razpravo o interkulturnih kompetencah učiteljev. Pokažeta, da se koncept interkulturnih oziroma medkulturnih kompetenc učiteljev na eni strani uveljavlja kot prevladujoči in samoumevni diskurz, ki na drugi strani rojeva tudi kritike in prevpraševanja. Obema diskurzoma je skupno soočanje s temeljnimi dilemami pri koncipiranju izobraževanja učiteljev, ki vedno znova pripeljejo do vprašanja razmerja med znanjem, ki ga učitelj potrebuje za svoje delo, veščinami, ki jih mora pridobiti ter odnosom, ki naj ga goji do svojega dela in učiteljskega poslanstva. Kaže se, da pri usposobljenosti učiteljev za delo v kulturno in jezikovno heterogenih oddelkih ključno vlogo igra odnosna raven, ki učitelja naravna k inkluzivnim in interkulturnim pedagoškim praksam. Zaradi tega se v programih izobraževanja učiteljev iščejo takšni načini izobraževanja, ki bi se dotaknili stališč in vrednot (bodočih) učiteljev. A hkrati, utemeljujeta avtorici, s teorijo podkovana refleksija ne sme izostati.
COBISS.SI-ID: 61202530
Skupina avtoric pričujočega članka skupaj s širšo skupino sodelujočih prostovoljcev, se od pomladi 2014 posveča raziskovanju ranljivih družin in njihove vpetosti v podporne vzgojno izobraževalne sisteme. Ugotovile smo, da tako s strani družin kot tudi v njihovo podporo vključenih strokovnih služb, obstaja nezadovoljstvo v zvezi s sodelovanjem. Tako ena kot druga stran pogosto izražata tudi nezadovoljstvo nad neusklajenim pristopom pri delu z ranljivimi družinami, ki ga imajo različne strokovne službe, saj pogosto od družin pričakujejo zelo raznolike in pogosto tudi nezdružljive izide. Naša ključna ugotovitev je torej bila, da obstoječe podporne ponudbe potreb ranljivih družin pogosto ne dosežejo in da bi bilo za dosego in naslovitev njihovih potreb nujno razviti bolj prožne ter bolj usklajene oblike podpore, ki bi se odzivale na zaznane stiske ter izzive v njihovem vsakodnevnem življenju (Razpotnik et al. 2015). V naslednji fazi raziskovanja, v akcijski raziskavi, o kateri poročamo na tem mestu, smo se usmerile v raziskovanje, pa tudi podporo razvoju že obstoječih, porajajočih se alternativnih oblik podpore, katerih temeljne značilnosti so prožnost, prisotnost v vsakodnevnem življenju družine, čim bolj sprotno odzivanje na potrebe, grajenje sodelujočega odnosa, dajanje prednosti dinamiki in potrebam družine pred formalnimi institucionalnimi/organizacijskimi zahtevami.
COBISS.SI-ID: 11411529