P5-0126 — Letno poročilo 2017
1.
Strokovna avtonomija osnovnošolskih učiteljev v drugi polovici devetnajstega stoletja – primer Slovenije

Prispevek analizira možnosti in meje strokovne avtonomije osnovnošolskih učiteljev v drugi polovici devetnajstega stoletja na ozemlju, ki ga v sodobnem času pokriva Slovenija, v preteklosti pa je bilo to del avstrijskega in avstroogrskega imperija. Medtem ko je bilo delo učiteljev močno regulirano vse od prve osnovnošolske zakonodaje leta 1774 naprej, saj je le-ta določala ne le vsebino, temveč tudi metode poučevanja, je zakonodaja iz leta 1869 omogočala, da so učitelji postali člani šolskih svetov, s čimer jim je dajala možnosti vplivanja na šolsko politiko. Učitelji so morali sodelovati tudi na učiteljskih konferencah kjer so, poleg drugega, diskutirali o uspešnih metodah poučevanja, oblikovali podroben učni načrt in učne ure. Učitelji so pričakovali, da jim bodo te spremembe prinesle večjo stopnjo avtonomije, da bodo imeli možnost vplivanja na šolsko politiko in da bodo deležni večji zaupanja v svojo strokovno avtoriteto. Namen prispevka je odgovoriti na vprašanje, ali so se pričakovanja učiteljev realizirala. Analiza poročil iz šolski svetov in učiteljskih konferenc, objavljenih v slovenskih učiteljskih časopisih, kaže, da je bil v tem obdobju narejen pomemben premik v povezavi z učinkovitostjo in nadzorovanjem dela učiteljev. Vzpostavil se je namreč sistem, ki je hkrati vzpodbujal in nadziral učiteljevo strokovno avtonomijo.

COBISS.SI-ID: 11762249
2.
Izmuzljiv načrt za gradnjo mostov

Članek razišče novejšo interpretacijo Varelovega enaktivističnega projekta, ki gradi na konceptu »breztemeljne« krožne so-konstrukcije med bivanjskim nivojem in nivojem znanja. Raziskana je možnost bivanjske naravnanost, ki jo predlaga »breztemeljno« raziskovanje. Raziskovalna bivanjska naravnanost se pokaže kot alternativa za standardne tehnike, ki jih uporablja večina obstoječih drugoosebnih metodologij. Članek zaokroži razmislek o etičnih implikacijah bivanjsko udeleženega raziskovanja.

COBISS.SI-ID: 11849801
3.
Zgodovina, kontekst in pregled: implikacije za politike izobraževanja učiteljev, prakso in prihodnje raziskave

Članek, napisan v soavtorstvu s kolegom z Univerze v Sussexu (VB), je krovna študija v monografiji, ki tematsko obravnava fragmentacijo v politikah in praksi izobraževanja učiteljev v evropskem kontekstu. Fokus je naravnan na minulo 20 letno obdobje, v katerem se je izobraževanje učiteljev kot ekskluzivno nacionalno področje postopoma pričelo internacionalizirati in evropeizirati. Članek prvenstveno analizira logiko in učinek vidnejših evropskih raziskovalnih in razvojnih projektov na področju izobraževanja učiteljev ter njihove implikacije za razvoj specifičnih politik na tem področju. Pri tem izpostavi problem fragmentacije polja izobraževanja učiteljev, ki se kaže tako na ravni institucionalnih (visokošolske ustanove) kot tudi nacionalnih politik in opozori na negativne učinke globalizma in neoliberalizma na politike in prakse izobraževanja učiteljev: ti se konceptualno pokažejo predvsem v odnosu do razumevanja izobraževanja kot javnega dobra, materialno pa v vladnih varčevalnih ukrepih. V zaključnem delu avtorja analizirata možne učinke krize evropskega združevanja (npr. Brexit) na nadaljnje usmeritve izobraževanja učiteljev v Evropi.

COBISS.SI-ID: 11546697
4.
Slovenska pedagogika med družboslovno in humanistično paradigmo: zgodovinske, teoretske, metodološke in primerjalne implikacije

V poglavju razpravljamo o konceptualizaciji pedagogike kot posebne znanosti v Sloveniji in njenega temeljnega predmeta raziskovanja – to je vzgoja. Vzgoja je opredeljena kot nameren proces, katerega cilj je doseči celosten razvoj otrok. Koncept ima nekaj posebnosti, ki vplivajo na pedagoške prakse od vrtca do srednješolskega izobraževanja. Zagovarjamo tezo, da ideje in teorije, povezane z vzgojo, ni mogoče v celoti zasnovati, raziskati in uporabiti v praksi samo z uporabo socialne paradigme. Nasprotno, dokazujemo, da sta tako humanistična kot družboslovna paradigma ključni in le skupaj lahko krepita pedagogiko. Pedagogika mora ohraniti humanistični pristop pri razvijanju normativnih načel in teorije vzgoje. To argumentacijo podkrepimo s prikazom dveh izrazito pedagoških pojavov – prvi se navezuje na mikro raven pedagoškega delovanja (pedagoški odnos) in drugi na makro raven (vzgojni načrt). Pokazali smo tudi, da so ta pojmovanja tako teoretsko kot aplikativno relevantna, saj vplivajo na neposredno pedagoško prakso. Poglavje pa tudi obravnava vprašanje prevedljivosti in primerljivosti konceptov in teorij, razvitih v različnih akademskih skupnostih. To je pereča tematika, zlasti za manjše, ne-angleške akademske skupnosti.

COBISS.SI-ID: 64575330
5.
Izobraževanje učiteljev: med znanjem znanstvenih disciplin in kompetencami

V obdobju bolonjskega procesa je nastalo veliko normativnih dokumentov, na osnovi katerih poskušamo v besedilu integrirati in interpretirati določene koncepte in ugotovitve strokovnjakov in strokovnih skupin, ki so delovali v teh procesih, in sicer glede vprašanj, kakšna bi morala biti temeljna struktura študijskih programov na področju izobraževanja učiteljev, da bi izobrazili učitelje na ustrezni ravni znanja. Obravnavamo razmerje med znanjem znanstvenih disciplin in kompetenc, in reflektiramo ontološki status znanja univerzitetnih učiteljev na področju izobraževanja učitelje in izobraževalnih ved ter tezo, da morajo univerzitetni učitelji-raziskovalci, ki poučujejo v univerzitetnih učiteljskih programih, postati »znanstvene dvoživke«.

COBISS.SI-ID: 11829065