Prof. D. Fink Hafner je gostovala v pogovorni radijski oddaji Intelekta, kjer je skupaj s sogovorniki spregovorila na temo neliberalne demokracije. Poslušalce je opozorila, da prepričanje, da je liberalna demokracija globoko zasidrana v nekaterih zahodnih državah kot so Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Združene države Amerike ali Kanada ne velja več. Dejansko je situacija bolj pesimistična. Države kot je na primer ZDA, ki v svetovnem merilu skuša vzpostavljati standarde demokratičnosti in potem ocenjuje druge, je trenutno plutokracija. Vladavina bogatih. To potrjujejo socialno-ekonomski in politični kazalniki in znanstvene raziskave. Očitno je torej, da liberalnega značaja demokracije ne spodjedajo zgolj avtoritarni oblastno-politični apetiti nekaterih politikov na Madžarskem in v drugih perifernih državah, temveč tudi dejavniki znotraj zahodne civilizacije.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 33790557Akademska profesija je tradicionalno bila, za marsikoga pa še vedno je, razumljena kot varno zatočišče pred nevarnostmi, ki prežijo na trgu dela, še posebno v času kriz in negotovosti. Da gre za mit je postalo jasno že zelo kmalu, konec šestdesetih let na zahodu in kakšni dve desetletji pozneje v postsocialističnih družbah. Seveda v teh procesih ne gre prezreti vpliva modela univerze, h kateremu se v posamezni družbi stremi, od »produkcije« kadrov za potrebe gospodarstva do ustvarjanja novega znanja zaradi znanja samega. Prispevek razkriva ravni socialne izključenosti akademskih delavcev, predvsem raziskovalnih delavcev, ki so zaradi statusa svojih pogodb deležni izključevanja na zelo različnih ravneh, kar jih izključuje tudi iz enakopravnega delovanja znotraj akademske skupnosti.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 33216349Predavanje naslavlja vprašanje, v kolikšni meri se načela in predpostavke participativne kulture realizirajo znotraj institucionalne politike v digitalnem kontekstu in v kakšnem razmerju so z izkušnjami in pričakovanji mladih kot uporabnikov in nastajajočih »digitalnih državljanov«. Odgovore na dileme so v predavanju ponujene skozi ilustracijo dveh empiričnih študij: kvantitativne analize spletnih mest slovenskih političnih institucij in poglobljenih intervjujev z mladimi na manjšem pilotskem vzorcu. Študija izhaja iz raziskovalne teze, da so nujni pogoji za realizacijo potencialov participativne digitalne kulture vidni v medsebojni povezanosti komunikacijskih poti med političnimi akterji in državljani v obliki medsebojnega sodelovanja, izmenjave stališč in pobud ter so-kreacije vsebin. Analiza podatkov pa nakazuje nasprotno; da se v digitalnih političnih prostorih v večji meri lahko realizirajo tiste skupine državljanov, ki politično participacijo razumejo zamejeno v bolj konvencionalne oblike (kot so volitve,referendumi itd.) , državljanstvo pa razumejo kot dolžnost. Bolj aktivne, mnenjske in inkluzivne oblike politične participacije, značilne za participativno kulturo, pa so v digitalnem kontekstu znotraj etablirane politike trenutno manj prisotne oz. v praksi skorajda zanemarljive.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 33746013V okviru projekta Učenje evropske raznolikosti: Spoštovanje večkulturnosti, večjezičnosti, manjšin in migracij v EU (Learning European Diversity: Respecting Multiculturalism, Multilingualism, Minorities and Migration in the EU/EU4Me, vodja projekta izr. prof. dr. Damjan Lajh) sta bila organizirana dva izobraževalna seminarja za učitelje osnovnih šol: 1) 18.11.2016, na katerem je spregovoril tudi dr. Bogomil Ferfila na temo EU in aktualne begunske krize (COBISS.SI-ID 34638429); ter 2) 18.1.2017, katerega se je udeležilo več kot 30 udeležencev iz 14 slovenskih osnovnih šol iz obmejnih in kulturno mešanih območij, partneric pri projektu. Na seminarju so udeleženci spregovorili o delovanju in institucijah Evropske unije, evropskem varnostnem vprašanju ter o prihodnosti evropskega povezovanja. Poleg predavanj so bile učiteljem predstavljene različne didaktične metode in tehnike za poučevanje o delovanju Evropske unije ter za razumevanje in spoštovanje večkulturnosti ter večkulturne Evrope. Projekt, ki ga izvaja Center za politološke raziskave, je del programa Erasmus +, Jean Monnet projekti.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 34638941'Kaj pomeni žica na slovenski meji', je bilo vprašanje, ki ga je naslovila TV oddaja Tarča prvega programa Radiotelevizije Slovenije. V oddaji so kot gostje sodelovali Bogomil Ferfila, Janja Hojnik, Dimitrij Rupel in Ivan Štuhec. Da preveč panike ni potrebno, je opozoril Bogomil Ferfila. Prav tako je Ivan Štuhec prepričan, da ograja na schengenski meji ni konec Evrope, ampak njena, na žalost, nujna zaščita. Raziskovalci so z aplikacijo svojega strokovnega znanja naslovili trenutne ključne tematike v slovenski družbi in ponudili odgovore ter svoja razmišljanja širšemu krogu državljanov. Na ta način se jasno kaže uporabna vrednost raziskovalnega dela programske skupine ter umešča raziskovalno delo tudi v sfero javnosti. V primeru z veliko svetovno finančno krizo, ki smo jo pravkar pustili nekje za seboj, je begunska kriza drobiž, je še poudaril dr. Ferfila. Hkrati pa je opozoril, da je tokratna kriza vzbudila ogromno negativnih in pozitivnih verskih, kulturnih in ideoloških čustev.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 4992555