'Kaj pomeni žica na slovenski meji', je bilo vprašanje, ki ga je naslovila TV oddaja Tarča prvega programa Radiotelevizije Slovenije. V oddaji so kot gostje sodelovali Bogomil Ferfila, Janja Hojnik, Dimitrij Rupel in Ivan Štuhec. Da preveč panike ni potrebno, je opozoril Bogomil Ferfila. Prav tako je Ivan Štuhec prepričan, da ograja na schengenski meji ni konec Evrope, ampak njena, na žalost, nujna zaščita. Raziskovalci so z aplikacijo svojega strokovnega znanja naslovili trenutne ključne tematike v slovenski družbi in ponudili odgovore ter svoja razmišljanja širšemu krogu državljanov. Na ta način se jasno kaže uporabna vrednost raziskovalnega dela programske skupine ter umešča raziskovalno delo tudi v sfero javnosti. V primeru z veliko svetovno finančno krizo, ki smo jo pravkar pustili nekje za seboj, je begunska kriza drobiž, je še poudaril dr. Ferfila. Hkrati pa je opozoril, da je tokratna kriza vzbudila ogromno negativnih in pozitivnih verskih, kulturnih in ideoloških čustev.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 4992555Prof. D. Fink Hafner je gostovala v pogovorni radijski oddaji Intelekta, kjer je skupaj s sogovorniki spregovorila na temo neliberalne demokracije. Poslušalce je opozorila, da prepričanje, da je liberalna demokracija globoko zasidrana v nekaterih zahodnih državah kot so Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Združene države Amerike ali Kanada ne velja več. Dejansko je situacija bolj pesimistična. Države kot je na primer ZDA, ki v svetovnem merilu skuša vzpostavljati standarde demokratičnosti in potem ocenjevati druge, je trenutno plutokracija. Vladavina bogatih. To potrjujejo socialno-ekonomski in politični kazalniki in znanstvene raziskave. Očitno je torej, da liberalnega značaja demokracije ne spodjedajo zgolj avtoritarni oblastno-politični apetiti nekaterih politikov na Madžarskem in v drugih perifernih državah, temveč tudi dejavniki znotraj zahodne civilizacije.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 33790557V mesecu januarju 2015 so raziskovalci na Centru za politiloške raziskave organizirali posvet na temo Demokratizacija in učinkovitost procesov oblikovanja stališč RS do EU politik. Posvet je bil organiziran v sodelovanju s predstavniki nevladnih organizacij, gospodarstva, predstavniki strokovnih služb parlamenta in predstavniki ministrstva. Raziskovalci programske skupine so predstavili svoje raziskovalne ugotovitve. Raziskovalci ugotavljajo da so nacionalna stališča do EU zakonodajnih predlogov oblikovana pretežno na uradniški/birokratski ravni in temeljijo na samem predlogu direktivne. Ključne institucije pri slovenskem upravljanju EU zadev predstavlja vodilno ministrstvo in predstavništvo v Bruslju. Parlament predstavlja dostop do informacij vendar ne omogoča točke dostopa za interesne organizacije.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 33357405Akademska profesija je tradicionalno bila, za marsikoga pa še vedno je, razumljena kot varno zatočišče pred nevarnostmi, ki prežijo na trgu dela, še posebno v času kriz in negotovosti. Da gre za mit je postalo jasno že zelo kmalu, konec šestdesetih let na zahodu in kakšni dve desetletji pozneje v postsocialističnih družbah. Seveda v teh procesih ne gre prezreti vpliva modela univerze, h kateremu se v posamezni družbi stremi, od »produkcije« kadrov za potrebe gospodarstva do ustvarjanja novega znanja zaradi znanja samega. Prispevek razkriva ravni socialne izključenosti akademskih delavcev, predvsem raziskovalnih delavcev, ki so zaradi statusa svojih pogodb deležni izključevanja na zelo različnih ravneh, kar jih izključuje tudi iz enakopravnega delovanja znotraj akademske skupnosti.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 33216349Predavanje naslavlja vprašanje, v kolikšni meri se načela in predpostavke participativne kulture realizirajo znotraj institucionalne politike v digitalnem kontekstu in v kakšnem razmerju so z izkušnjami in pričakovanji mladih kot uporabnikov in nastajajočih »digitalnih državljanov«. Odgovore na dileme so v predavanju ponujene skozi ilustracijo dveh empiričnih študij: kvantitativne analize spletnih mest slovenskih političnih institucij in poglobljenih intervjujev z mladimi na manjšem pilotskem vzorcu. Študija izhaja iz raziskovalne teze, da so nujni pogoji za realizacijo potencialov participativne digitalne kulture vidni v medsebojni povezanosti komunikacijskih poti med političnimi akterji in državljani v obliki medsebojnega sodelovanja, izmenjave stališč in pobud ter so-kreacije vsebin. Analiza podatkov pa nakazuje nasprotno; da se v digitalnih političnih prostorih v večji meri lahko realizirajo tiste skupine državljanov, ki politično participacijo razumejo zamejeno v bolj konvencionalne oblike (kot so volitve, referendumi itd.), državljanstvo pa razumejo kot dolžnost. Bolj aktivne, mnenjske in inkluzivne oblike politične participacije, značilne za participativno kulturo, pa so v digitalnem kontekstu znotraj etablirane politike trenutno manj prisotne oz. v praksi skorajda zanemarljive.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 33746013