Čeprav je populizem opredeljen v mnogoterih definicijah, v literaturi ne najdemo razlikovanja med populizmi glede na spreminjajoče se oblike družb. Takšna tiipologizacija terja osredotočanje na spreminjanje političnih paradigem v razmerju do spreminjajočih se oblik družb in na specifične reakcije na procese globalizacije. Prav tak pristop pa omogoča natančnejše raziskovanje tako znotraj držav kot tudi pri mednarodno-primerjalnem raziskovanju. V tem članku je predstavljena taka tipologizacija. Konceptualizacija predmodernega, modernega nacionalnega, avtoritarnega nacionalnega in postmodernega populizma je preverjena na primeru Slovenije – družbe, ki se je v zadnjem obdobju zelo dinamično spreminjala.
COBISS.SI-ID: 34389853
Prvič v zgodovini EU so volitve v Evropski parlament 2014 omogočile državljanom, da vplivajo na nominacijo predsednika evropske komisije z dajanjem glasu za vodilne kandidate osrednjih evrostrank. S tem, ko je položaj predsednika komisije postal predmet političnega tekmovanja, so mnogi strokovnjaki pričakovali, da bo zaostrovanje političnega tekmovanja okrepilo šibko volilno povezavo med državljani EU in EU zakonodajalci, za katero nekateri menijo, da v njej korenini manjko javne podpore EU. V the okolioščinah je bila še posebej izpostavljena ‘evrovizijska razprava’- televizijska razprava med glavnimi kandidati za položaj predsednika evropske komisije, ki je potekala v živo po Evropi. Na podlagi kvazi-eksperimentalne študije, izvedene v 24 državah, ugotavljamo, da je izpostavljenost razpravi vodila k povečanju kognitivnega in političnega vključevanja in k povečanju podpore EU med mladimi državljani. Na žalost je razprava dosegla le zelo majhno publiko.
COBISS.SI-ID: 34611805
Primerjava dveh malih evropskih držav, Norveške in Slovenije razkriva njune podobnosti, ki se vežejo na njun status majhne države, prav tako pa kažejo kako sta tako regionalni kot zgodovinski kontekst vidna v različnih pristopih do notranjih in mednarodnih politik. Zbornik tako vključuje tri poglavja članov programske skupine. Uvodno poglavje o primerjavi dveh malih držav – Norveške in Slovenije (Fink Hafner), poglavje o političnih strankah v obeh državah (Krašovec) ter poglavje o odnosih obeh držav z EU (Lajh), ki obravnava norveški EU-skeptičen in slovenski EU - entuziastičen odnos z Evropsko unijo/ Evropsko skupnostjo. S primerjavo slovenske in norveške izkušnje lahko testiramo mnoge argumente, zakaj Norvežani nenehno nasprotujejo članstvu v Evropski uniji. Konec koncev sta obe državi delili značilnosti, ki se pogosto uporabljajo za pojasnitev Norveške izjeme glede članstva v EU: tj. malih in obrobnih držav, »zatiranih« s strani velikih sosedov.
COBISS.SI-ID: 34042205
Članek ponuja vpogled v razvoj demokracije v Sloveniji, ki je dosledno uvrščena med države z največjim napredkom v smeri konsolidacije demokracije. V zadnjem času pa je slovenska demokracija postavljena pred izzive. V članku trdimo, da je razmerje v prvem desetletju med odgovornimi in odzivnimi politikami pretrgano zaradi padca korporativizma, nezaupanja v politične stranke in personalizacije politik.
COBISS.SI-ID: 34344541
Članek temelji na predpostavki, da nekatera ujemanja med volilnimi platformami strank in uspešnostjo naslednje vlade obstajajo v demokratičnih sistemih, in kot taka, predstavljajo pomembno raziskovalno temo za raziskovalce demokratičnih procesov in političnih sistemov. V članku smo analizirali, ali se vsebina volilnih programov strank ter vsebina ključnih povolilnih vladnih javnopolitičnih dokumentov - to je sporazum koalicije, dnevni red vladnih zasedanj in vladne tedenske izjave za javnost - ujemajo. Slovenija, kot ena izmed mlajših EU demokracij, je uporabljena kot študija primera za preverjanje hipoteze. Glede na število analiziranih dokumentov smo uporabili izvirno Manifesto raziskavo o političnem predstavništvu (MARPOR) metodologijo. Analiza se osredotoča predvsem na vladno obdobje prve desno sredinske vlade od leta 2004 do 2008. V zaključku potrjujemo obstoj vprašanja ujemanja v obdobju analiziranega volilnega cikla. Hkrati razkrivamo velike posebnosti med hierarhijo političnih do javnopolitičnih usmeritev vlade in njenih sestavnih političnih strank. Zato je pobuda za oblikovanje poskusne teorije o političnih dokumentih predlagana na podlagi induktivnih raziskovalnih zaključkov.
COBISS.SI-ID: 33394013