Članek predstavlja poskus predvidevanja smeri in dinamike razvoja storitvene ekonomije v Evropi, ki bodo imeli neposredni vpliv na oziroma bodo sprožali storitvene inovacije. Najprej predstavimo gonilnike razvoja storitvene ekonomije, med katerimi mnogi pospešujejo storitvene inovacije, ki bodo omogočile soočanje z družbenimi in poslovnimi izzivi. Sledi obravnava nastajajočih širših trendov razvoja v cilju identifikacije najbolj obetajočih storitvenih inovacij. Na podlagi foresight scenarijev pokažemo možne prihodnje trende v storitveni ekonomiji. Scenariji temeljijo na metodologiji, ki je bila razvita in uporabljena v okviru EU projekta Sektorski inovacijski sistemi in so bili pripravljeni za vse storitvene sektorje, čeprav je poudarek na storitvah temelječih na znanju in distribucijskih storitvah. Trendi, ki bodo najbolj vplivali na prihodnji razvoj in inovacije v storitvah so: sprememb dinamika v smeri industrijalizacije in kustomizacije storitev; staranje prebivalstva; trajnostni razvoj in usmeritev na razvoj osnovnih storitev ali storitev z višjo dodano vrednostjo. Primera storitev temelječih na znanju in distribucijskih storitev ponazarjata, kako različne kombinacije gonilnikov in širših trendov razvoja storitev vplivajo na oblikovanje različnih scenarijev.
COBISS.SI-ID: 32783709
Cilj članka je analiza sodelovanja v procesu pokonfliktne obnove Kosova. Na podlagi obsežne empirične študije avtorici obravnavata proces parlamentarizacije na Kosovu, in sicer s pomočjo večdeležniškega partnerstva, imenovanega Kosovo Assembly Support Initiative (ASI). To partnerstvo je relevantno za proučevanje parlamentarnih odnosov, ker je njegov cilj pomoč pri ustanavljanju in delovanju kosovske Skupščine, posebej relevantno pa je tudi zato, ker so k uresničevanju tega cilja pripomogli tudi drugi nacionalni parlamenti, vključno z Državnim zborom Republike slovenije.
COBISS.SI-ID: 33025629
Tuji prevzemi so vedno pomembnejša oblika NTI v novih državah članicah EU (NDČ). Z uporabo mikro podjetniških podatkov in enotnega modela ocenjevanja za seven NDČ smo analizirali pred in po-prevzemno uspešnost prevzetih podjetij. Članek predstavlja prvo poglobljeno analizo pred in po-prevzemne uspešnosti podjetij iz NDČ, ki so jih prevzeli tuji investitorji. Pri tem razlikujemo med učinkom izbire tarče in po-prevzemnim izboljšanjem uspešnosti. Ugotavljamo, da tuji investitorji v povprečju raje targetirajo ‘limone’ s potencialom rasti kot pa ‘pobirajo češnje’. Ne glede na to ali targetirajo ‘češnje’ ali ‘limone’, pa se uspešnost prevzetih podjetij po prevzemu izboljša, pri čemer povečanje produktivnosti ni rezultat zmanjševanja zaposelnosti, temveč predvsem povečane učinkovitosti v uporabi produkcijskih dejavnikov, še posebej dela.
COBISS.SI-ID: 512378236
Uspešnost javnega sektorja je bistvena za dolgoročno ustvarjanje bogatstva in izboljšanje blaginje. Kljub temu ostaja merjenje uspešnosti neustrezno in obremenjeno s pomanjkljivimi podatki. Članek predlaga razširjen okvir za merjenje uspešnosti javnih storitev, ki upošteva dolgoročne učinke za blaginjo. Uspešnost javnih storitev empirično oceni za 25 EU držav na podlagi širokega nabora indikatorjev. Rezultate primerjamo z vhodnimi stroški v javnih storitvah in predlagamo koherentno tipologijo držav, ki razkriva vzorce ekonomske učinkovitosti javnih storitev. Z empirično analizo smo ugotovili, da zaradi razlik v vhodnih stroških v razširjeni EU ekonomska učinkovitost javnih stroritev variira dosti bolj kot uspešnost. Nekatere države z večjim obsegom javnih storitev (Švedska, Danska, Avstrija) so najbolj ekonomsko učinkovite.
COBISS.SI-ID: 33243741
V članku analiziramo kompleksnot trgovinskih tokov storitvenih podjetij, še posebej kaj dodajanje dodatnih dimenzij trgovine pomeni za uspešnost teh podjetij. Analiza temelji na podjetniških podatkih za štiti EU države. V celoti gledano se storitvena podjetja v primerjavi s proizvodnimi manj vključujejo v zunanjo trgovino. Trgovina s storitvami je precej redka; s storitvami pogosteje trgujejo podjetja, ki že trgujejo z blagom. Tista podjetja v storitvenih sektorjih, ki trgujejo, so signifikantno večja, bolj produktivna in plačujejo višje plače od storitvenih podjetij, ki ne trgujejo. Spremembe trgovinskega statusa s tem, da se doda še ena dimenzija trgovine (uvoz, izvoz), ali dodaten tip proizvoda (blago, storitve), so redke in povezane s signifikantnimi premijami. V nasprotju s tem pa učinki učenja, ki izhajajo iz spremembe trgovinskega statusa, niso običajni. To kaže na signifikantne fiksne stroške, ki so povezani z angažiranjem podjetja v trgovanju in potrjuje nekatere prejšnje ugotovitve, da se pri zunanji trgovini storitvena podjetja soočajo s podobnimi izzivi kot proizvodna.
COBISS.SI-ID: 22962406