Že od srede 1990. je slovenski sistem industrijskih odnosov vseboval vse ključne značilnosti neo-korporativističnih režimov, ki so se po drugi svetovni vojni pojavljali v evropskih sistemih demokratičnega kapitalizma. In Sloveniji se ta sistem začel spreminjati sredi prejšnjega desetletja. Sprožilec te spremembe je bil vstop Slovenije v evro območje. Od tedaj je bil slovenski neo-korporativizem izpostavljen sistematični deregulaciji. Analiza kaže, da slovenski sistem industrijskih odnosov kljub temu še zmeraj vsebuje koordinacijske mehanizme, ki ga ločijo od ostalih 'post-komunističnih' ter, na splošno, od sistemov liberalnega tržnega gospodarstva.
COBISS.SI-ID: 35648605
Potem ko je Slovenijo prizadela svetovna kriza, so preoblikovanje sistema industrijskih odnosov vplivali predvsem zunanji vzroki. Javni dolg, večja odvisnost od nadnacionalnih institucij zaradi javnega dolga in mednarodnih posojilodajalcev so močno povezane z enostransko uvedbo zahtev in pritiskov na te institucije. Kljub večjemu pritisku ni prišlo do večjih sprememb v formalni strukturi industrijskih odnosov, vendar pa je v tej strukturi videti jasne znake večjih sprememb v odnosih moči in kakovosti sistema industrijskih odnosov.
COBISS.SI-ID: 34212445
Že pred koncem enostrankarskega sistema sta bili tako Madžarska kot Slovenija izpostavljeni sistematičnim tržnim reformam. Po nagli politični tranziciji se je v obeh primerih zgodil močan zasuk v sistem tržnega gospodarstva. Na Madžarskem je imel ta zasuk jasne značilnosti neo-liberalne preobrazbe; v Sloveniji se izoblikovala alternativna pot, ki je vsebovala neo-korporatistično regulacijo z vsemi, tej regulaciji ustreznimi, keynezijanskimi blaginjskimi korelati. V prejšnjem desetletju se v obeh državah sprožil novi val radikalnih neo-liberalnih sprememb. Na osnovi primerjave dveh tranzicij avtor skuša identificirati ključne pogoje neo-liberalnega obrata v teh dveh državah.
COBISS.SI-ID: 32731229
V 1990. Je korporativistični tip (makro)regulacije Sloveniji omogočil relativno hitro in nekonfliktno vključitev v evropski monetarni sistem. Prejšnja rast in novejši upad neo-korporativnih regulacij se prekriva s kakovostno različnimi obdobji evropeizacije. To prekrivanje podpira tezo o upadu korporativističnih paktov (socialnih sporazumov) v post-EMU obdobju, oz. povezavi tega upada z internalizacijami EMU zahtev in pritiskov v obdobju prilagajanja EMU režimu. Analiza pokaže, da je v primeru Slovenije ta upad dejansko povezan s pritiski EMU regulacij, obenem pa razkriva značilne vire dezintegracije, ki izvirajo iz specifičnosti mikro okolja.
COBISS.SI-ID: 31346781
Članek obravnava problematiko starševskega skrbstvenega dela in povezanosti le-tega z vzpostavljanjem uravnoteženega življenja zaposlenih Za ocenjevanje zmožnosti slovenskih staršev uskladita plačano delo in družino v kontekstu prehoda v tržno gospodarstvo uporabimo Senov pristop. Rezultati kažejo, da prekarizacija zaposlovanja in intenziviranje dela ustvarjata vrzeli med pravnimi in normativnimi možnostmi za uspešne strategije usklajevanja in dejansko uporabo takšnih ureditev v Sloveniji. Obstoječe socialne politike in sprejemanje enakosti spolov na področju plačanega dela povečujejo zmožnosti za usklajevanje plačanega dela in starševstva, medtem ko intenziviranje delovnih življenj, prevlada plačanega dela nad drugimi deli življenja, sprejemanje neenakosti spolov pri starševskih in gospodinjskih obveznostih omejujejo zmožnosti staršev, da dosežejo ravnovesje med delovnim in zasebnim življenjem.
COBISS.SI-ID: 30465629
Članek obravnava razlike med spoloma v delovnih razmerah ter z njimi povezanimi psihološkimi in zdravstvenimi tveganji v Sloveniji. Metode: Analiza temelji na 5. evropski raziskavi o delovnih razmerah in podatkih iz posebnega modula o psihičnih in zdravstvenih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji, pridobljenih v letu 2010. Rezultati: Obstajajo razlike med spoloma v delovnih razmerah in zadovoljstvu zaposlenih z delovnimi razmerami ter v fizičnih in psihičnih zdravstvenih težavah, ki jih zaposleni imajo. Analiza povezanosti med z zdravjem povezanimi težavami in različnimi delovnimi razmerami kaže tudi na razlike med spoloma. Zaključek: Ženske so bolj preobremenjene s plačanim in z neplačanim delom, poročajo o manjši avtonomiji na delovnem mestu, so manj zadovoljne z delovnimi pogoji in poročajo o večjem številu telesnih in duševnih težav, ki so povezane z delom.
COBISS.SI-ID: 2860005
V HRM literaturui najdemo različne tipologije vlog kadrovskih menedžerjev v organizacijah. Namen prispevka je preučiti, kako se spreminjajo vloge in zahtevane kompetence kadrovskih menedžerjev v slovenskih multinacionalnih družbah, ko ta podjetja vstopajo na mednarodno prizorišče. Avtorji so uporabili triangulacijski pristop in analizirali rezultate z multivariatnimi metodami in analizo vsebine. Ugotovili so, da se kompleksnost vlog kadrovskih menedžerjev in pričakovanja glede njihovih kompetenc povečujeta z večanjem stopnje internacionalizacije podjetij. Študija prispeva k pregledu in oceni precej omejenih raziskav o vlogah in kompetencah kadrovskih menedžerjev v večnacionalnih družbah v regiji srednje in vzhodne Evrope. Gre za prvo študijo, ki je vzpostavila niz vlog in kompetenc za kadrovskih menedžerjev v slovenskih multinacionalkah.
COBISS.SI-ID: 32779357
Namen prispevka je razločiti dva vidika organizacijske identifikacije – skupinsko in korporacijsko in raziskati odnos med njima ter odnos z zaznanim zunanjim ugledom in organizacijsko zavezanostjo.
COBISS.SI-ID: 33109853
Prispevek obravnava povezavo med dialektično sistemsko perspektivo in komuniciranjem s pomočjo osmišljanja in kolektivnih dialoških pristopov, ki pomagajo graditi sisteme organiziranih aktivnosti, ki so osnova za iskanje rešitev kompleksnim problemov s holistične perspektive. Teoretična izhodišča ilustrira študija primera danskega podjetja JYSK, ki prikazuje, kako je podjetje družbeno odgovornost utemeljilo z učenjem na lastnih napakah in dejanjih drugih deležnikov podjetja.
COBISS.SI-ID: 32085853
Članek nudi refleksijo procesov demokratizacije na Slovenskem, pri čemer avtor konstatira, da so bila nova družbena gibanja ključen akter iniciiranja in usmerjanja demokratične transformacije, vendar je prišlo do njihove postopne marginalizacije s konsolidacijo “nove” oziroma “meščanske” civilne družbe. Nov kronotop analize nadalje pokaže, da je bila vloga družbenih gibanj ključen, vendar ne zadosten pogoj za politične, ekonomske in družbene spremembe, saj je v drugi fazi demokratizacije prišlo do političnega oddaljevanja in še pred osamosvojitvijo do dokončnega preloma s političnimi elitami (starimi in nastajajočimi). Ključno točko kontestacije in razhajanja gre identificirati v popolnoma nasprotujočem si razumevanju demokracije in samega procesa demokratizacije.
COBISS.SI-ID: 34803293