Povečano zanimanje za preučevanje in raziskovanje uslužnega vodenja je značilno za zadnja leta oziroma novo tisočletje, še posebej z izbruhom poslovnih afer in tudi same gospodarske krize v novem tisočletju. Obrat organizacije v doseganje kratkoročnih gospodarskih ciljev in doseganje teh ciljev z vsemi sredstvi povzroča škodljive družbene posledice in prizadane mnogo deležnikov v širši družbi. Greenleaf (2002a) pa je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ugotovil, da je osebnostna integriteta, ki je sicer temeljna komponenta uslužnega vodenja, ključni dejavnik družbene izmenjave. Poleg nje je pri uslužnem vodenju ključen tudi altruizem (Vidaver-Cohen in drugi 2010, Reed in drugi 2011), pri čemer sta oba, tako družbena izmenjava kot altruizem, izjemno pomembna v kontekstu družbene odgovornosti organizacij. Iz tega izhaja, da je pristen uslužni vodja nedvomno družbeno odgovoren (Northouse 2010), kar se med drugim odraža na način, da skrbi tako za privilegirane kot prikrajšane (ang. have-nots), ki jih obravnava kot enakovredne deležnike. Pri tem pa je potrebno omeniti, da današnji koncept organizacijske družbene odgovornosti (ang. social responsibility) praviloma še vedno ignorira individualno odgovornost posameznika kot nosilca vloge. Uslužni vodje so poleg skrbi za razvoj zaposlenih in doseganje organizacijskih ciljev dovzetni tudi za potrebe ostalih deležnikov, vključno s širšim družbenim okoljem.
COBISS.SI-ID: 34572125
V prispevku proučujemo odnos podjetje vodje. Zanima nas kaj je značilno za vodenje v najboljših slovenskih podjetjih. Uporabili smo standardiziran vprašalnik za zaposlene in podatke pridobljene v projektu Zlata nit. Opazovali smo situacijo v omenjenih podjetjih v obdobju 2007 do 2014, pri čemer nas je zanimalo ali obstajajo med obdobji statistično značilne razlike v vodenju. Posebna pozornost je namenjena 1. Temeljnemu odnosu med podjetjem in vodji, 2. Vlogi in kvaliteti vodstvenega dela, 3. Organizacijski kulturi, klimi in odnosom, 4. Podjetništvu in inovacijam, 5. Kakovosti delovnega okolja, 6. Osebni rasti in razvoju in 7. Čustveni pripadnosti. Analiza predstavlja vpogled v trenutno situacijo na področju vodenja in pokaže, da je nedavni razvoj močno zaznamovala ekonomska kriza, še posebej v 2009.
COBISS.SI-ID: 34013789
V primerjavi s pred-kriznim obdobjem so danes vsi akterji, ki so vključeni v nad-podjetniška kolektivna pogajanja šibkejši kot prej: sindikati so v desetletnem obdobju izgubili polovico članov, Gospodarska zbornica Slovenije je postala prostovoljna organizacija, vlade so bil nestabilne. Leta 2014 se je prvič zgodilo, da panožna pogodba v nekem pomembne sektorju (kemija) ni bila sklenjena. Znotraj podjetij, kje je pogajalska moč zaposlenih bistveno šibkejša, so pogajanja bolj poudarjena kot prej, pri tem pa se pogosto kombinirajo in/ali so del neformalnih sporazumov, ki se ukvarjajo z reševanjem težav / krize podjetij . Kolektivnih pogodb je manj, vsebine v pogodbah je tudi manj, čas trajanja pogodb je krajši. Stopnja pokritosti s kolektivnimi pogodbami se je skrčila.
COBISS.SI-ID: 33806685
Članek nudi refleksijo procesov demokratizacije na Slovenskem, pri čemer avtor konstatira, da so bila nova družbena gibanja ključen akter iniciiranja in usmerjanja demokratične transformacije, vendar je prišlo do njihove postopne marginalizacije s konsolidacijo “nove” oziroma “meščanske” civilne družbe. Nov kronotop analize nadalje pokaže, da je bila vloga družbenih gibanj ključen, vendar ne zadosten pogoj za politične, ekonomske in družbene spremembe, saj je v drugi fazi demokratizacije prišlo do političnega oddaljevanja in še pred osamosvojitvijo do dokončnega preloma s političnimi elitami (starimi in nastajajočimi). Ključno točko kontestacije in razhajanja gre identificirati v popolnoma nasprotujočem si razumevanju demokracije in samega procesa demokratizacije.
Zanimanje za korporativno družbeno odgovornost znotraj oglaševalske industrije narašča, zato je namen prispevka raziskati različne diskurze povezane z družbeno odgovornostjo med zaposlenimi v oglaševalskih agencijah. Prispevek tudi preučuje pristope legitimizacije, ki jih uporabljajo zaposleni v agencijah, ko naslavljajo družbeno odgovornost oglaševalskih agencij.
COBISS.SI-ID: 33196381