Knjiga ponuja, prvič v slovenskem jeziku, celovit prikaz kibernetske kriminalitete (povezane z integriteto informacijskih sistemov in podatkov, problematičnimi ali nezakonitimi spolnimi in nasilnimi vsebinami, kršitvami avtorskih pravic in računalniki), in sicer njen pojem, razvoj, razširjenost (glede na ocene samih deležnikov), pojavne oblike, vzroke in načine njenega preprečevanja. Posebna pozornost je namenjena pravnim predpisom, ki so jih v zvezi s to novo vrsto kriminalnih aktivnosti sprejeli Svet Evrope, Evropska Unija in nacionalni zakonodajalec. Represivno odzivanje na tovrstna kazniva dejanja - zlasti njihovo odkrivanje in preganjanje - je speto s številnimi težavami, npr. pri določanju jurisdikcije (zaradi njihove "čezmejne" narave) in pridobivanju elektronskih dokazov. Pisec predstavi nove preiskovalne metode, kot sta IMSI-lovilec in forenzični računalniški program, možnosti mednarodnega sodelovanja na tem področju in ukrepe za zavarovanje podatkov. Zadnji del knjige obravana pereče in mejne teme, kot so digitalne valute, temačni in globoki splet, internet stvari, obvečevalna dejavnost na spletu in upravljanje internetne infrastrukture. Besedilo je opremljeno s študijami primerov in grafičnimi ponazoritvami.
COBISS.SI-ID: 280067072
Avtor v nizu esejev razmišlja o nasilju, skritem in dovoljenem, v institucijah, ki vodijo in upravljajo državo. Vojska, policija, cerkev, zapori, delovne organizacije, šole itd. predstavljajo moč, ki se ji celo osveščeni, svobodno misleči posameznik težko upre in neredko postane žrtev nečloveških manipulacij. Tudi ljudje, ki so zmožni mučenj in zlorab, se pogosto skrivajo za masko prijaznih, povprečnih, včasih celo očarljivih osebkov - do prve priložnosti, ko latentna sla po okrutnosti in nadvladi poruši vse zavore. Pisec našteje in opiše primere strašljivih deviacij človeške nature, pogojenih z izrednimi razmerami (vojna), in dejanj, ki jih sprožijo z alkoholom podprta izživljanja v ljudskih šegah in običajih (npr. kurenti, šranga, fantovščine, brucovanja in teror v Oražnovem domu). Petrovec zaključi knjigo z mislijo psihologa Maslowa, da "zdravi ljudje nimajo radi oblasti nad drugimi ljudmi", in z bridkim spoznanjem o neuničljivosti zla.
COBISS.SI-ID: 279167488
Kant, ki se je v zgodovino filozofije vpisal s svojo etiko, se v odgovoru na vprašanje, kako ohraniti pravično državo, na moralnost državljanov ni želel zanašati. Postavil se je na radikalno nasprotno stališče. Kot mnogi drugi je trdil, da se ljudje v družbi po naravi nagibamo k zlu, pohlepu in sebičnosti. Predpostavil pa je tudi, da začne zlo samoljubja v odnosu do drugih enako mislečih spodkopavati samo sebe. V tem mehanizmu, ki deluje za hrbtom pohlepnežev, je videl skrivni načrt narave, ki zelo počasi vodi k preseganju zla. V članku se obravnava ohranjanje strukturno nestabilnega ustroja Kantove pravične države (s t. i. republikansko ustavo) z vidika skrivnega načrta narave, z vidika odnosa med kakovostjo države in kakovostjo državljana ter z vidika skrivnega izvzemanja kot temeljnega strukturnega problema. Pogled na več vrst poštenjakov, ki se naslanja na teorijo iger, nam pokaže, da je njihova usoda odvisna od kakovosti države. Prvemu, imenujem ga Kantov poštenjak, poseg dobro delujoče države - v primeru, da nima možnosti umika iz nje - omogoča preživetje. Drugemu, t. i. Humovemu poštenjaku, isti poseg vzpostavi garancijo recipročnosti, ki jo potrebuje, da še naprej deluje kot poštenjak. V slabi, propadli državi, ki ji ga ne bo uspelo zaščititi, bo Humov poštenjak v boju za preživetje sam začel slepariti, Kantov pa bo propadel.
COBISS.SI-ID: 4080584
Neoliberalna globalizacija je ustvarila stanje, ki ni le krizno, marveč je že celo katastrofalno (prežeto z nasiljem, korupcijo, ropanjem, plenjenjem, zastraševanjem, izsiljevanjem in sleparstvom). Spremlja ga tudi vojna, uradno resda napovedana islamskim teroristom, navadnim kriminalcem in lenim uživačem, dejansko pa gre bolj za boj med bogatimi in revnimi, upniki in dolžniki, kapitalisti in delavci, elitami in plebejskim življem. Kriminologija se zatorej ne more več zadovoljiti zgolj s preučevanjem kriminalitete, ki jo (z)melje razredno pristranski kazenskopravni aparat, amapak se mora kritično spopasti s totalitarnim kapitalističnim sistemom ter represivnimi in ideološkimi mehanizmi, ki podaljšujejo njegovo agonijo.
COBISS.SI-ID: 1794894
Za sodobno kaznovanje (vsaj) v zahodnih družbah je značilno, da načeloma zasleduje ideale humanosti, zakonitosti, enakopravnosti. V praksi pa ta načelnost pogosto umanjka, tako da prihaja posebej spričo strmega povečevanja prostostnih kazni do precejšnjih in tudi neutemeljenih razlik med izrečenimi sankcijami. To je po eni strani posledica sprejemljive individualizacije kazenskih sankcij, po drugi strani pa je včasih tudi izraz sodniške zlonamernosti. Med tema dvema skrajnostma pa se razpira široko polje razlik, ki jih je mogoče umestiti v dve skupini: (a) neupravičeno razlikovanje, ki je učinek sodnikovih predsodkov in stereotipov; (b) razlikovanje, ki je posledica nezavednih mehanizmov v človekovih možganih. Zoper vse neustrezne oblike razlikovanje se je mogoče boriiti, če se odločevalci zavedajo lastne zmotljivosti.
COBISS.SI-ID: 14463825