Dejavnost spletnih tržnic je cvetoča. Platforme, kot so Amazon (Amazon Marketplace), eBay in Alibaba so zrasli v velikanska svetovna podjetja. Te platforme služijo kot posrednik med prodajalcem in kupcem v zvezi s pogodbami o prodaji blaga ali storitev, za katere prodajalcem zaračunavajo provizijo. Uspeh platform je odvisen od velike količine osebnih podatkov, ki jih zbirajo od svojih strank, kar jim omogoča ciljno oglaševanje. Po navadi platforme uporabljajo ali upravljajo zanesljive plačilne storitve. Čeprav platforme delujejo le kot posredniki med prodajalci in kupci, pa tudi vstopajo v pravno razmerje s potrošniki. Odprtje računa s strani kupca pomeni, da je vzpostavljeno pogodbeno razmerje, ki temelji na splošnih pogojih platforme, kar lahko vključuje tudi okvirni dogovor za opravljanje plačilnih storitev in uporabnikovo soglasje za obdelavo njegovih osebnih podatkov. Nadaljnje obveznosti platform v razmerju do potrošnikov lahko izhajajo tudi iz uporabe pravil o nepoštenih poslovnih praksah. Glavno vprašanje, na katerega se osredotoča ta prispevek, je, ali imajo ponudniki platforme tudi informacijske dolžnosti do potrošnikov. Vprašanje je obravnavano zlasti z vidika predpogodbenih obveznosti v skladu z Direktivo 2011/83 o pravicah potrošnikov.
COBISS.SI-ID: 14904401
Ta praktična analiza konkurenčnega prava in njegove uporabe v Sloveniji pokriva vse vidike te teme – različne oblike omejevalnih sporazumov in zlorab prevladujočega položaja, teste protipravnosti, obveznosti priglasitve, upravne preiskovalne in izvršilne postopke, civilna pravna sredstva in kazenske sankcije, pravna sredstva zoper upravne odločbe. Po informativnem uvodnem poglavju se knjiga nadaljuje s podrobno analizo vsebinskih prepovedi, vključno s karteli in drugimi horizontalnimi sporazumi, vertikalnimi omejitvami, različnimi vrstami zlorab s strani podjetja s prevladujočim položajem in presojo koncentracij, nato obravnava upravno uveljavljanje konkurenčnega prava, s poudarkom na preiskovalnih pristojnostih protimonopolnih organov in pravico do obrambe osumljenih podjetij. Preiskava Evropske komisije v sektorju elektronskega poslovanja s potrošniškim blagom in digitalnimi vsebinami v EU je pokazala vrsto protikonkurenčnih ravnanj velikih spletnih tržnic, kot so omejitve glede oblikovanja cen, omejitve glede spletne prodaje in ozemeljske omejitve. Prakse izdajanja licenc v zvezi z digitalnimi vsebinami, kot so izključnosti licenciranja na ozemlju posamezne države, združevanje licenc v pakete in geo-blokiranje otežujejo uveljavitev novih spletnih poslovnih modelov in storitev. Zato pravila konkurenčnega prava postajajo vse pomembnejša ravno na področju e-poslovanja.
COBISS.SI-ID: 14868561
V zadnjih letih tudi pred slovenskimi sodišči narašča število primerov, v katerih tožniki zahtevajo odškodnino zaradi protikonkurenčnega ravnanja, kar sodiščem, podjetjem in njihovim predstavnikom, do neke mere pa celo nacionalnim organom za konkurenco zastavljan nova in zapletena vprašanja glede zasebnega uveljavljanja konkurenčnega prava. Prispevek analizira osrednje elemente sedanje ureditve zasebnega uveljavljanja pravil konkurence v Sloveniji. Osredotoča se na ustrezni evropski pravni okvir, zlasti glede nove direktive 2014/104 in njenih pripravljalnih del, kot tudi na ustrezno nacionalno zakonodajo. Poleg tega prispevek podrobneje obravnava trenutno stanje zasebnega uveljavljanja evropske in nacionalne konkurenčne zakonodaje v Sloveniji in skuša najti razloge za njegovo neučinkovitost. V zadnjem poglavju so analizirane relevantne zasebne tožbe pred slovenskimi sodišči.
COBISS.SI-ID: 14888785
Prispevek se osredotoča na več izbranih vprašanj v zvezi s konkurenčnim pravom in politiko kot tudi z njuno vlogo in funkcijo v obdobju gospodarske krize, pri čemer se politika konkurence uporablja kot krovni izraz za podporo tržni konkurenci in uveljavljanju pravil konkurenčnega prava. Kljub medsebojnim povezavam, ki obstajajo med konkurenčnim pravom in politiko, prispevek posebej ne obravnava ekonomskih vprašanj niti temeljev in ciljev konkurenčnega prava, čeprav je dobro poznavanje tega področja in ekonomike bistvenega pomena za kakršnokoli razpravo o vlogi konkurenčnega prava v času recesije. V zadnjih letih je temu namenjeno veliko pravne literature, ki vključuje članke, razprave in zlasti spletne analize. Analiza je lahko splošna, ko se razpravlja konkurenčnem pravu v obdobju recesije in gospodarske krize, ali pa bolj usmerjena v razpravo o konkurenčnem pravu na področju prizadetih gospodarskih panog, zlasti v bančnem sektorju, in se ukvarja z vsemi področji konkurenčnega prava (omejevanje konkurence, koncentracije, državne pomoči). Prispevek obravnava vprašanja antitrusta, koncentracij in državnih pomoči, pri čemer zaradi prostorskih omejitev ta razprava ne more biti povsem dosledna in celovita, zato se osredotoča na materialno pravo in ne obravnava postopkovnih vprašanj.
COBISS.SI-ID: 15115601
Članek obravnava vprašanje, kako se pravica do obojestranskega zaslišanja ali načelo kontradiktornosti kaže v postopku predlaganja in izvajanja dokazov v civilnih postopkih. Izhodišče za obravnavo je slovensko civilno procesno pravo, katerega značilnosti so nato primerjane z značilnimi rešitvami istih vprašanj v jurisdikcijah drugih izbranih držav članic EU. Zaslišanje obeh strank je kot temeljno načelo priznano v vseh preučenih pravnih sistemih, izrecno v zakonodaji ali prek sodne prakse in pravne teorije. Članek obravnava naslednja vprašanja: pravica strank predlagati dokaze; dolžnost sodišča, da sprejme predlagane dokaze; način zagotavljanja strankam dostop do določenih dokaznih sredstev (poslovna in druga skrivnost, slepe in slabovidne osebe, izvedenci) in sankcije za kršitev pravice do zaslišanja. Različne elektronske komunikacijske tehnologije se v modernih civilnih postopkih lahko uporabljajo tako za izvajanje dokazov pred sodiščem kot za omogočanje strankam, da podajo izjavo v zvezi z izvedenimi dokazi. Veliko vprašanj odpira zlasti uporaba video ali avdio povezav, zlasti če se stranke, priče ali izvedenci, ki jih je treba zaslišati, oziroma druga dokazila, ki se jih izvaja prek telekonference, nahajajo v drugi državi, torej izven pristojnosti sodišča, ki vodi postopek. To odpira vprašanje merodajnega procesnega prava v čezmejnih razmerjih. Splošna ugotovitev prispevka je, da se razlike med nacionalnimi predpisi v zvezi s tem načelom pojavljajo predvsem zaradi "tehničnih" značilnosti nacionalne ureditve pravdnega postopka, ne pa zaradi bistvenih razlik med temeljnimi načeli postopka.
COBISS.SI-ID: 14840401