Na kongresu leta 1938 v Kielu, posvečenem tristopetdeseti obletnici Hobbesovega rojstva, je bil artikuliran ključni prelom v polju hobbesovskih študij. Obdobje, ki ga je poosebljal Ferdinand Tönnies, utemeljitelj znanstvenokritičnega raziskovanja Hobbesovega dela, je nasledilo obdobje, v katerem so zadominirali nacistični intelektualci. Medtem ko je večina le-teh prek interpretiranja Hobbesa formulirala medsebojne politične razlike, je Carl Schmitt v središče svoje interpretacije Hobbesa postavil politično mitologijo. Vplivna Schmittova interpretacija Hobbesa je prvič postavljena v kontekst predhodnega raziskovanja Hobbesovega dela in nacistične okupacije polja hobbesovskih študij.
COBISS.SI-ID: 37681453
Razloženi so temeljni nameni monografije: afirmirati koncepte estetske avantgarde, estetske revolucije in treh avantgard. Temeljni koncept je estetska avantgarda, s pomočjo katere sta vpeljana razlikovanje in prelom med avantgardami, ki so se omejevale na sfero umetnosti in one, ki so posegale v »realnost« in utemeljujejo razlikovanje med stilskimi spremembami in prehajanjem v »življenje«. Avtor se naslanja na Rancièrove koncepte estetske revolucije, estetike in politike. Sklicuje se tudi na P. Bürgerja, T. de Duva, A. Flakerja, F. Schlegla in F. Schillerja.
COBISS.SI-ID: 38502957
Prispevek raziskuje vprašanje diskontinuitete in kontinuitete s perspektive razmerja med ponavljanjem in določeno idejo konca, pri čemer razčlenjuje dve možni modalnosti tega razmerja. Prva je modalnost, v kateri je perspektiva konca notranji pogoj ponavljanja: prepričanje, da lahko nekaj kadarkoli končamo, nam tu omogoča brez konca vztrajati pri starem. Druga pa je modalnost, v kateri je konec notranji ponavljanju in kjer gre skratka za »ponavljanje konca« oziroma ponavljanje same prekinitve, diskontinuitete.
COBISS.SI-ID: 41031725
Monografija je sestavljena iz dveh glavnih delov. Prvi je sistematična študija kartezijanskega cogita s poudarkom na primerjavi med izpeljavo cogita, ki jo Descartes poda v Meditacijah in tako imenovanima anticipacijama cogita, ki nastopita pri sv. Avguštinu in sv. Tomažu Akvinskemu. Drugi del knjige raziskuje razmerje med Foucaultovo teorijo biopolitike in pornološko umetnostjo. Dve navidez zelo različni topiki – vendar pa med obema deloma knjige teče močna povezava, ki se zgošča v pojmu grotesknega. V knjigi namreč pokažemo, da v samem jedru cogita (in kot njegov pogoj) vztraja določena dimenzija grotesknosti, esencialne izmenjave vlog subjekta in objekta. Pojem grotesknega, tokrat vzet kot historično-politična kategorija, pa predstavlja tudi eno bistvenih komponent geneze Foucaultove biopolitične teorije. A-cogito je koncept, ki, po eni strani, artikulira groteskno jedro cogita, in po drugi, v navezavi na pornološko umetnost, predstavlja poskus njegove ponovitve znotraj biopolitičnega polja.
COBISS.SI-ID: 287929600
Pričujoči tekst preiskuje konceptualno premestitev v artikulaciji razmerja med subjektom in Drugim tako v psihoanalizi kot v polju politike, pri čemer izhaja iz ločevanja med zahtevo na ravni imeti in zahtevo na ravni biti. Slednja je zmožna povzročiti ločitev od Drugega, in sicer natanko v tisti meri, v kateri Drugega postavlja pod vprašaj. Opirajoč se na to analizo, avtorica pokaže, da v času, ko Drugi ne obstaja, in ki ga določa hegemonija kapitalističnega diskurza, edino dejanje, čigar posledice so vpisane v samo njegovo strukturo, in ki ima zmožnost povzročiti modifikacijo tako statusa subjekta kot status Drugega, tvori izhod iz diskurza, ki ne pozna zapore.
COBISS.SI-ID: 38889005