Članek išče odgovor na vprašanje, ali je mogoče v Kantovi Kritiki čistega uma najti podobo subjekta, ki bi bil še kaj drugega kot subjekt v službi konstitucije objekta. Je Kantov »kopernikanski obrat« res obrat k subjektu, ali pa je njegova rezultat samo podrobno razdelana teorija objekta, ki jo spremljata dve praznini, praznina transcendentalnega subjekta in praznina transcendentalnega objekta? Odgovor članka se glasi: v prvi Kritiki je res mogoče najti podobo subjekta, ki ni le subjekt objekta. Je subjekt, ki mu objekt ne stoji več nasproti, ampak je njegov del. Toda od subjekta odtegnjeni del. Čeprav ta nenavadni objekt, ki ga članek imenuje transempirično, omogoča konstitucijo subjekta, ostaja zanj nekaj, kar mu je radikalno Dawider.
COBISS.SI-ID: 39424301
Članek se osredotoča na Galileijevo razumevanje razmerja med razodeto in naravoslovno resnico. Galilei je v Pismu Castelliju zagovarjal ločevanje med teologijo in naravoslovnim raziskovanjem, vendar pa je v tem istem pismu in Pismu Diniju Biblijo bral kot kopernikansko besedilo in tako – vsaj na prvi pogled – nasprotoval svojim lastnim načelom in hermenevtičnim postulatom. Avtor zagovarja tezo, da je treba Galileijevo kopernikansko interpretacijo Psalma 18 v Pismu Diniju razumeti na podlagi argumentacije, ki jo je razvil v Pismu Castelliju, v katerem je tudi interpretiral pasus iz Jozuetove knjige, obe pismi pa je nemogoče razumeti brez poznavanja in razumevanja konteksta, v katerem sta nastali. Ta pa ni samo teološki, temveč predvsem naravosloven. Po avtorjevem mnenju Galileijevo stališče in argumentacija nikakor nista protislovna, temveč konsistentna. Drugi cilj članka je opozoriti na dejstvo, da Galilei v teh dveh pismih razvije zametek specifične filozofije narave, s katero skuša svoja teleskopska odkritja pojasniti na bolj temeljni filozofski ravni.
COBISS.SI-ID: 38785837
Na kongresu leta 1938 v Kielu, posvečenem tristopetdeseti obletnici Hobbesovega rojstva, je bil artikuliran ključni prelom v polju hobbesovskih študij. Obdobje, ki ga je poosebljal Ferdinand Tönnies, utemeljitelj znanstvenokritičnega raziskovanja Hobbesovega dela, je nasledilo obdobje, v katerem so zadominirali nacistični intelektualci. Medtem ko je večina le-teh prek interpretiranja Hobbesa formulirala medsebojne politične razlike, je Carl Schmitt v središče svoje interpretacije Hobbesa postavil politično mitologijo. Vplivna Schmittova interpretacija Hobbesa je prvič postavljena v kontekst predhodnega raziskovanja Hobbesovega dela in nacistične okupacije polja hobbesovskih študij.
COBISS.SI-ID: 37681453
Razloženi so temeljni nameni monografije: afirmirati koncepte estetske avantgarde, estetske revolucije in treh avantgard. Temeljni koncept je estetska avantgarda, s pomočjo katere sta vpeljana razlikovanje in prelom med avantgardami, ki so se omejevale na sfero umetnosti in one, ki so posegale v »realnost« in utemeljujejo razlikovanje med stilskimi spremembami in prehajanjem v »življenje«. Avtor se naslanja na Rancièrove koncepte estetske revolucije, estetike in politike. Sklicuje se tudi na P. Bürgerja, T. de Duva, A. Flakerja, F. Schlegla in F. Schillerja.
COBISS.SI-ID: 38502957
Monografija sledi razvoju estetske misli v filozofiji 20. stoletja. Kot temeljno potezo te misli izpostavi zaznamovanost filozofije s srečanjem z umetniškim delom, v katerem filozof prepozna misel, ki lahko vpelje diskontinuiteto v filozofsko pojmovanje biti in sveta. Na osnovi raziskovalnega dela v prejšnjem programskem obdobju monografija raziskuje predvsem mutacije kategorij reprezentacije, pojavljanja in interpretacije, v katerih se križajo sodobne estetske, ontološke in fenomenološke problematike.
COBISS.SI-ID: 278706688