V okviru projekta »Obnova Spominske hiše Otona Župančiča« je bila v Vinici v letih 2014–2015 na novo zasnovana in postavljena osrednja razstava te muzejske ustanove. Nova razstava o Otonu Župančiču (1878–1949), enemu najpomembnejših slovenskih pesnikov in prevajalcev, nosi naslov Župančič – mojster besede. Novo postavitev je zasnoval dr. Marijan Dović z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, celovito likovno zasnovo pa je prispeval arhitekt Jurij Kocuvan. Pri pripravi sta sodelovali tudi dve osrednji muzejski hiši, ki hranita Župančičevo dediščino: Belokranjski muzej Metlika in MGML – Mestni muzej Ljubljana. Nova razstava se po eni strani naslanja na dosedanje tehtno vsebinsko izročilo, hkrati pa skuša uporabiti nove prijeme, medije in tehnologije, da bi Župančičevo vsestransko besedno mojstrstvo kar najbolj slikovito približala različnim tipom obiskovalcem – od otrok do vrhunskih poznavalcev in ljubiteljev poezije. Postavljena je dvojezično, v slovenščini in v angleščini, in tako prvič dostopna tudi tujcem. Obiskovalca vodi skozi tri tematske sklope: Otroška poezija in Bela krajina, Župančičev salon, ter Življenje in delo. Med pridobitvami nove postavitve velja posebej izpostaviti nove interpretacije Župančičevih pesmi v izvedbi dramskega igralca Branka Jordana in Godalnega kvarteta Corcoras, novi dokumentarni film Poet (režiser Nejc Gazvoda), javnosti manj znana Župančičeva likovna dela, kolodijsko serijo Boruta Peterlina »Župančičeva Bela krajina«, nove ilustracije Polone Pačnik, nove angleške prevode Župančičevih pesmi Nade Grošelj, otroški kotiček Cicibanove uganke, prosto dostopno »Župančičevo knjižno zbirko«, veliki zaslon na dotik v Župančičevem salonu, ki omogoča predvajanje zvočnih posnetkov in filmov, aplikacijo »Župančičeva domača knjižnica« ter čebelnjak z Župančičevimi ugankami in druga tematska igrala na vrtu, ukrojena po podobi Župančičevih otroških pesmi.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 39446829M. Dović in L. Vidmar sta soavtorja nove stalne razstave o življenju in delu slovenskega pesnika, jezikoslovca, časnikarja, prevajalca, duhovnika in profesorja Valentina Vodnika v njegovi rojstni hiši v Šiški v Ljubljani. Razstava je zasnovana v obliki omar, ki vsebujejo nepremične in premične table s podobami in besedili iz Vodnikovega časa in o njem. Razstava tako pesnika na obiskovalcem (predvsem mladim) prijazen in razumljiv način umešča v Evropo razsvetljenstva in prebujajočih se narodov ter predstavlja njegove najpomembnejše dosežke, med drugim pesniško zbirko ter prvi časopis in slovnico v slovenščini.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 40899885Zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev ni le najstarejša in največja kontinuirana knjižna zbirka v slovenskem jeziku, marveč je nukleus znanstvenokritičnega izdajanja slovstvenih besedil v Sloveniji. Zbirka pod uredništvom Matije Ogrina ohranja temeljne konceptualne značilnosti, ki so ji bile določene že ob začetku (objava celotnega literarnega opusa izbranega avtorja po že utrjeni znanstveno-kritični metodi), ob tem pa je pripravljena tudi na moderne, elektronske načine objavljanja in posredovanja besedil. Za čim boljše učinkovanje v kulturnem in strokovnem prostoru zbirka upošteva tudi novejše razvojne tokove na področju znanstvenega izdajanja besedil, ekdotike oz. tekstne kritike in edicijske tehnike – tako v konceptualnem kakor tudi v tehničnem in tehnološkem pogledu. Z zbirko so znanstvene izdaje dosegle v slovenski literarni vedi svoje sistemsko mesto.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
Zbornik, ki ga je souredil Jernej Habjan, posega v razpravo o svetovni, postkolonialni in transnacionalni književnosti, kakor so je nedavno oživile kritične teorije globalizacije, analiza svetovnih-sistemov, bourdieujevska sociologija in teorije kozmopolitstva. Knjiga se posveča tako t. i. natančnemu branju kakor svetovni zgodovini, tako literarni interpretaciji kakor politični teoriji, in s tem preči ustaljene akademske in geopolitične ločnice. Sodobno globalizacijo povezuje s ključnimi svetovnozgodovinskimi procesi, med katerimi so zgodnjemoderna geografska in znanstvena odkritja, razsvetljenstvo, ekspanzija moderne v t. i. dolgem 19. in 20. stoletju, postmodernizem in postkolonializem ter sodobna antihegemonska gibanja.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
Prispevek najprej spregovori o kanonizaciji Prešerna v nacionalnega pesnika okrog leta 1900. Če na podlagi značilnosti v retorikah in praksah komemorativnih kultov Prešerna interpretiramo kot kulturnega svetnika, kot je predlagal Marijan Dović (2014), se ponuja priložnost, da življenjepisne prakse, ki so skušale zajeti njegovo življenje in delo, ugledamo v presečišču s hagiografijami. Te imajo skupaj z biografijami v spominskih kulturah pomembno vlogo: odgovarjajo na vprašanja o skupnem izvoru, vzpostavljajo nacionalno identiteto in posredujejo določene vrednote in norme. Oboje lahko prištejemo k normativnim in formativnim tekstom kulturnega spomina. Drugi del referata govori o splošnih žanrskih in drugih značilnostih hagiografij in biografij, tretji del pa o hagiografskem diskurzu v biografijah o Prešernu do leta 1900.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 39054381