Knjiga obravnava korespondenco med Jernejem Kopitarjem, soutemeljiteljem slavistike in zagovornikom avstroslavizma, in baronom Žigo Zoisom, avstrijskim plemičem in mecenom slovenskega preroda. Avtor obravnava njuna pisma iz let 1808−19, ki so večinoma še neobjavljena, kot zgodovinske vire in kot tekste. V prvem delu knjige jih umesti v zgodovino in žanr pisma, posebej v povezavi z antično in razsvetljensko epistolografijo, v drugem delu pa pojasnjuje njihovo vlogo v razvoju slovanskih kulturnih nacionalizmov, predvsem uspešno povezovanje slovenskih, čeških, poljskih, dalmatinskih, hrvaških in srbskih slavistov in pisateljev v slovansko »literarno republiko«.
COBISS.SI-ID: 39576621
Znanstveni članek presoja kulturne študije kot alternativo literarni vedi. Ko je Stuart Hall soustanavljal kulturne študije, je moral opustiti literarno vedo. Pozneje so kulturni študiji, nasprotno, prevladali nad literarno vedo. V zadnjem času pa se literarna veda, na primer Morettijevo t. i. oddaljeno branje, sama dejavno približuje kulturnim študijem. A tu ne gre več za prevladujoče kulturne študije, ampak za nekaj, kar je bliže Hallovemu izhodiščnemu programu. Kajti Moretti predlaga repolitizacijo, sorodno Hallovemu posegu, in s tem posredno upošteva Hallovo lastno kritiko depolitiziranih kulturnih študijev, ki so prevladali tako nad literarno vedo kakor nad zgodnjimi kulturnimi študiji. V igri je torej ne le literarna veda v odnosu do kulturnih študijev, temveč tudi politika samih kulturnih študijev.
COBISS.SI-ID: 40324141
Prostorski obrat je – kljub svoji postmodernistični artikulaciji – za literarno vedo produktiven kot poprava Kantovega poskusa, utemeljiti vednost na znanstvenosti geografije in antropologije, in kot nadgraditev metod zgodovinske kontekstualizacije z dialektiko ontološko heterogenih prostorov. Članek predstavlja tri primere literarnovedne apropriacije prostorskega mišljenja: posodobitev tradicionalne literarne geografije v raziskavah razmerij med geoprostori in fikcijskimi svetovi (Piatti, Westphal), sistemsko analizo razvoja žanrov in njihove prostorske difuzije z rabo analitičnega kartiranja (Moretti) in transnacionalno zgodovino prostorov literarne kulture (Valdés, Neubauer, Domínguez idr.). Na koncu je orisan raziskovalni projekt, ki pod vodstvom avtorja članka s tehnologijami GIS kartira in analizira podatke o medijih, ustanovah in akterjih slovenske književnosti, da bi pokazal, kako je medsebojno vplivanje med »literarnimi prostori« in »prostori literature« zgodovinsko vzpostavilo nacionalizirano in estetsko diferencirano literarno polje.
COBISS.SI-ID: 38103341
Knjiga obravnava slovensko-hrvaškega pesnika Stanka Vraza z gledišča, ki ni značilno za slovensko literarno zgodovinopisje. Še posebej to gledišče ni značilno za obravnavo tako edinstvenega literata, kot je na prvi pogled Vraz. Med slovensko pišočimi literati bi zlasti v 19. stoletju stežka našli primerljivo figuro. Vraz namreč v literarni zgodovini ni ostal zapisan le kot nekakšen odpadnik, pač pa tudi kot izvrsten pesnik, kar dodatno prispeva k njegovi skoraj tragični mitski karizmi. Že bežen pogled v njegove biografske podatke pa razkriva še veliko več. Pesnik je bil med prvimi, ki so pri pisanju v slovenščini dosledno uporabljali današnjo slovensko pisavo, in med prvimi, ki so si dopisovali v slovenščini. Pri tem je bila na Hrvaškem recepcija Vraza izrazito afirmativna, kar je dodatno pripomoglo k njegovemu enigmatičnemu statusu. Nabor njegovih dejanj, ki jih je hrvaška literarna zgodovina povzela kot pionirska, pa je še bistveno daljši; med drugim je Vraz prvi hrvaški literarni kritik in pisec prve satire. V slovenski literarni vedi pa je vendarle obveljal za nekakšnega narobe Prešerna, če naj parafraziramo Prešernovo lastno oznako Vraza kot »naróbe Katóna«.
COBISS.SI-ID: 286506752
Bratovščine so v baročni dobi na Kranjskem izdale vrsto knjig, sprva v latinščini, pozneje v nemščini in slovenščini, ki so jih kot dar poklanjale svojim članom. V članku so zbrani podatki o okoli 30 njihovih knjigah in predstavljene nekatere vsebinske značilnosti. Jezuitska kongregacija Marijinega vnebovzetja je izdala številna dela za poglobitev duhovnega življenja in širitev humanistične izobrazbe. Med njimi so prve izdaje klasikov krščanske misli, kakor so Boetij, sv. Bernard in Tomaž Kempčan, na naših tleh. V članku predstavljene knjige kažejo dejavnost baročnih bratovščin v kar treh pomembnih vlogah, s katerimi so oblikovale celoten literarni sistem: to so vloge avtorja, posrednika besedila (izdajatelja oz. založnika) in bralca, kar je izjemno uspešen, doslej neopažen dosežek v zgodovini knjige na Slovenskem.
COBISS.SI-ID: 41018157