Slovenska umetnostna zgodovina je svoj institucionalni okvir dobila leta 1913, ko je Dvořakov učenec France Stele (1886-1972) postal deželni konservator za Kranjsko. Osamosvojila se je leta 1919, ko je bila po razpadu avstroogrske monarhije v Ljubljani ustanovljena univerza. V članku je analizirano delovanje treh umetnostnih zgodovinarjev, poleg Steleta, še Izidorja Cankarja (1886-1958) in Vojeslava Moleta (1886-1973), ki so oblikovali slovensko umetnostno zgodovino v času med obema vojnama. S koncem druge svetovne vojne so bile vse oblike življenja povsem podrejene sovjetskemu sistemu nove enopartijske komunistične države. Ideološka primernost je bila edino merilo ustreznosti tudi na univerzi. Prva leta po vojni so staro generacijo, ki se je šolala v okviru zahodnoevropske tradicije, zlasti na Dunaju, postavila v povsem nov ideološko-politični kontekst, kar je močno vplivalo na razvoj in metodologijo stroke vse do danes.
COBISS.SI-ID: 38174509
Monografija predstavlja prvi pregled arhitekture časa od okoli 1790 do 1918 na Slovenskem. V prvem, analitičnem delu je obravnavana zgodovina obdobja, slogovni razvoj, urbanizem, spomeniško varstvo ter zlasti pregled razvoja različnih arhitekturnih tipov s primerjavami v srednjeevropskem gradivu, v kataložnem delu pa so predstavljene pomembnejše arhitekture navedenega obdobja v Republiki Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 276146688
Prispevek obravnava umetniške interpretacije kurenta, ene najbolj atraktivnih pustnih mask s ptujskega območja, pri čemer se osredotoča na likovne presežke v opusih slikarja Franceta Miheliča (1907–1998) in fotografa Stojana Kerblerja (roj. 1938). Prvi je spoznaval pustne običaje v času, ko jih je etnografska stroka šele začela odkrivati, ko so bili torej še povsem avtentični, drugi, ko jih je že zajela komercializacija. Prispevek izpostavlja zmožnost obeh umetnikov, da sledita prvinskemu; France Mihelič je s svojo interpretacijo kurenta, ki je sledila doživetju smrti (Mrtvi kurent, 1938), bistveno vplival na današnje razumevanje tega lika.
COBISS.SI-ID: 22001672
V izvirnem znanstvenem članku je obravnavan redek primer posvetnega historističnega stropnega slikarstva na Slovenskem. Preučeni so zgodovinski, likovni in ikonografski viri za poslikave, ki jih je leta 1882 naročil baron Herman Goedel-Lannoy za slavnostno dvorano svoje palače, naslikal pa jih je Francesco Barazzutti. Na podlagi naročnikove kariere in njegove nedavne povzdignitve v baronski stan je postavljena hipoteza, da je želel baron svoj novi socialni položaj prikazati z imitiranjem podob starega plemstva, zlasti udeležencev protiturških vojn, na primer grofov Khisla, Brandisa, Gaisrucka, Gravisija in Ragogna Torre. Tudi baročne stropne poslikave in oljne slike omenjenih grofov z osmanskimi motivi so interpretirane z nove perspektive.
COBISS.SI-ID: 21902344
Podstavek in štirje kipi cerkvenih očetov kažejo, da je bil nekdanji oltar pomanjšana kopija Cathedre Petri, oltarja, ki ga je za apsido bazilike sv. Petra v Rimu v letih 1657–1666 naredil Gianlorenzo Bernini. Dobrovski oltar, narejen v glavnem po reprodukciji v Bonannijevi knjigi Numismata Summorum Pontificum (1696), se je zgledoval po rimskem vzorniku tudi z deloma še ohranjenim arhitekturnim okvirom, ki dokazuje, da je načrt za oltar nastal že pred začetkom gradnje cerkve. Pobudnik ambicioznega načrta je bil verjetno kanonik Franc Gotfrid Pillichgrätz, administrator dobrovske cerkve in od 1725 dekan stolnega kapitlja.
COBISS.SI-ID: 39559981