Zbornik prinaša izbor razširjenih in dopolnjenih prispevkov, ki so bili predstavljeni na mednarodnem posvetu »Etnološke zbirke, ustno izročilo in kulturni turizem med Alpami in Krasom« v Vidmu, 29. maja 2014. Srečanje sta organizirala Univerza v Vidmu in Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU v okviru mednarodnega projekta ZBORZBIRK – Kulturna dediščina v zbirkah med Alpami in Krasom (Evropsko teritorialno sodelovanje, Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007– 2013). Projekt je bil namenjen identificiranju, evidentiranju, ovrednotenju, kontekstualizaciji in promociji kulturne dediščine etnoloških zbirk na čezmejnem območju – od Kanalske in Gornjesavske doline na severu do Brd na jugu ter od Terskih dolin na zahodu do Posočja na vzhodu. Poleg vodilnega partnerja, Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, je sodelovalo še 10 partnerjev, in sicer Univerza v Vidmu, Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra, dve muzejski instituciji (Gornjesavski muzej Jesenice in Goriški muzej Kromberk – Nova Gorica) in šest lokalnih skupnosti (občine Brda, Kanal ob Soči in Kobarid na slovenski ter Bardo, Podbonesec in Tipana na italijanski strani).
D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov
COBISS.SI-ID: 7709932Maribor je mesto nasprotij, ki je v preteklih stoletjih doživelo obdobja razcveta, pa tudi številnih pretresov in nazadovanja: od srednjeveškega centra judovske kulture na Slovenskem, do centra nemštva na južnem Štajerskem, od središča bogate trgovine s kmetijskimi pridelki, do najpomembnejšega industrijskega središča v nekdanji Jugoslaviji. Mesto, ki v današnjem času – v obdobju zaostrenih gospodarskih razmer, propada in je na robu socialnega zloma. Znanstvena monografija Maribor in Mariborčani predstavlja pogled štirinajstih znanstvenikov z različnih raziskovalnih področij humanistike (etnologije, biografike, zgodovine, muzikologije, antropologije, umetnostne in literarne zgodovine) na usode Mariborčanov, gospodarski in kulturni razvoj ter zmogljivosti tega svojstvenega urbanega središča na Slovenskem.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 282221568Področje vizualne antropologije in etnografije je že pred časom prešlo fazo formiranja in mnogi akterji, ki so spremljali in soustvarjali zgodovino, se danes ozirajo na svoje delo, ga ponovno presojajo, sistematizirajo, pa tudi iščejo nova vprašanja ali teme za raziskave, ki bi zaokrožile in dopolnile njihov opus. V ta prostor sodi tudi knjiga, v kateri so objavljeni prispevki šestnajstih domačih in tujih antropologov oz. etnologov. Nekateri iščejo širši, oddaljeni pogled na svoje dolgoletno delo, dejavnosti in sodelovanja, drugi obravnavajo ožje teme ali vprašanja, na primer o izobraževalnih modelih in pristopih, o terenskih izkušnjah in metodah, definiciji etnografskega filma in uporabi vizualnega v muzeologiji, ob raziskavah in predstavitvah kulturne dediščine. Knjiga je hkrati tudi poklon Našku Križnarju, spiritusu movensu slovenske vizualne etnografije, ki že več desetletij deluje in ustvarja na tem področju, skrbi za njegov razvoj in uveljavitev doma in v tujini. Njegovo delo je v knjigi obravnavano iz več vidikov, najprej je umeščeno v širši okvir vizualne antropologije v Sloveniji, nato je posebna pozornost namenjena nekaterim zamejenim sklopom njegovega delovanja, kot so leta v Goriškem muzeju, delu na Koroškem ter sodelovanju s kolegi v regiji. Te prispevke dopolnjujejo bibliografija, izbrana filmografija in intervju, v katerem Naško Križnar poda nekaj lucidnih misli in opažanj o svojem preteklem delovanju – o poteh in stranpoteh etnologa s kamero.
C.02 Uredništvo nacionalne monografije
COBISS.SI-ID: 278228224Raziskovalka je bila gostujoča urednica revije Studia ethnologica Croatica. S Sanjo Lončar je uredila tematski blok o lokalnem (tradicionalnem) znanju kot ključu za trajnostni razvoj podeželja.
C.04 Uredništvo mednarodne revije
COBISS.SI-ID: 47239680Na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU smo v letu 2016 sopriredili četrti mednarodni simpozij 'Why the World Needs Anthropologists', ki je namenjen promociji aplikativne humanistike in spodbujanju interdisciplinarnega sodelovanja antropologov v različnih kontekstih (spletna stran prireditve: www.applied-anthropology.com). Leta 2013 smo simpozij, ki se ga je udeležilo 185 ljudi, priredili v Amsterdamu (Nizozemska), leta 2014 smo simpozij organizirali v Padovi (Italija), udeležilo se ga je več kot 200 ljudi, leta 2015 je v Ljubljani potekal tretji simpozij, ki se ga je udeležilo več kot 450 ljudi, 4. in 5. novembra 2016 pa je v estonskem Tartuju potekal četrti simpozij s tematskim naslovom 'Humanise IT!' ('Humanizirajmo tehnologije!'), ki se ga je udeležilo več kot 350 udeležencev iz 20 držav. Namen simpozija je bil zagotoviti sodelovanje med visokotehnološkimi podjetji in humanistiko ter predstaviti možnosti razvoja ljudem prijaznih tehnologij z etnografskimi pristopi. Osrednji govorci na prireditvi so bili Sten Tamkivi, ustanovitelj podjetja Teleport in ustanovitelj ter dolgoletni direktor podjetja Skype, dr. Melissa Cefkin, antropologinja za področje dizajna v podjetju Nissan, ki se posveča razvoju avtonomnih vozil, prof. dr. Daniel Miller, profesor na Univerzitetnem kolidžu v Londonu (UCL) in izvedenec za digitalne medije, ter prof. dr. Dimitris Dalakoglou, izvedenec za antropologijo mobilnosti in infrastrukture na univerzi VU Amsterdam. Vsi štirje govorci so se ob koncu prvega prireditvenega dne udeležili okrogle mize, ki jo je povezoval doc. dr. Dan Podjed, znanstveni sodelavec na ISN ZRC SAZU in vodja Mreže za aplikativno antropologijo Evropskega združenja socialnih antropologov. Po video-prenosu si je prireditev v Tartuju v živo ogledalo več kot 1000 ljudi, na posnetku pa več kot 4000. Obiskovalci so se udeležili tudi sejma Intercultural Hotspot ter petih dobro obiskanih tematskih delavnic, ki so potekale 5. novembra 2016, kjer so se seznanili z možnostmi sodelovanja antropologov pri razvoju novih tehnologij.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja