Atlas mestnih toplotnih otokov Srednje Evrope (CE UHI Atlas) je spletno orodje za predstavitev različnih dejavnikov, ki vplivajo na pojav mestnega toplotnega otoka. Atlas je nastal v okviru projekta Urban heat island – razvoj in izvajanje blažilnih in prilagoditvenih strategij in ukrepov za ukrepanje zoper pojav mestnega toplotnega otoka na območju Srednje Evrope. Mestni toplotni otok je mikroklimatski pojav, ki se pojavlja v urbanih območjih. Zanj je značilno znatno povečanje temperature v urbanih območjih, kar povzroča večjo temperaturno razliko med mestnimi in okoliškimi podeželskimi območji. Atlas sestavljajo naslednji podatkovni sloji: nadmorska višina, normaliziran vegetacijski indeks, temperature površja in zraka za značilna obdobja, zemljevid pokrovnosti tal in rabe zemljišč ter zemljevidi podatkov, ki so jih za posamezna mesta v Srednji Evropi posredovali projektni partnerji. Eden od namenov atlasa je tudi omejitev naraščanja temperature v mestih, saj je poznavanje značilnosti območij temelj za prilagoditev ustreznih kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za zmanjševanje učinkov, preprečevanje tveganj in ustrezno upravljanje.
F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz
COBISS.SI-ID: 282823168Exploring Cultural Spaces of Europe, URBANC, Mimi (urednica 2014–). Dunaj: Peter Lang Verlag. Zbirka prinaša vrhunske monografije s področja jezikov, kultur in družb srednje in jugovzhodne Evrope s posebnim poudarkom na Slovenijo. Cilj zbirke je objaviti poglobljene študije s področja humanistike in družboslovja ne le raziskovalcev z ZRC SAZU, ampak tudi drugih avtorjev iz Slovenije in tujine. Doslej izšla dva zvezka, tretji je v pripravi.
C.01 Uredništvo tujega/mednarodnega zbornika/knjige
Vodja programa Blaž Komac je glavni urednik in član uredniškega odbora revije Acta geographica Slovenica in knjižnih zbirk Naravne nesrčee v Sloveniji in Geografija Slovenije. Drago Perko je odgovorni urednik in član uredniškega odbora revij Acta geographica Slovenica, Geografski vestnik, Acta geobalcanica, National geographic in knjižnih zbirk Geografija Slovenije, Georitem. Rok Ciglič je član uredniškega odbora revij Acta geographica Slovenica, Geografski vestnik, Acta geobalcanica. Matej Gabrovec je član uredniškega odbora revij Acta geographica Slovenica, Geografski vestnik, Acta Triglavensia in knjižne zbirke Georitem. Aleš Smrekar je član uredniškega odbora revij Acta geographica Slovenica, International journal of geoheritage in zbirke Georitem. Janez Nared je član uredniškega odbora revije Acta geographica Slovenica. Drago Kladnik je član uredniškega odbora revije Acta geographica Slovenica, Geografski obzornik in knjižnih zbirk Geografija Slovenije, Georitem, Vodniki Ljubljanskega geografskega društva ter endicklopedij Dedi ter Slovenski biografski leksikon. Mimi Urbanc je članica uredniškega odbora revij Acta geographica Slovenica, Thought, society, culture. Matija Zorn je glavni urednik revije Geografski zbornik in član uredniških odborov revij Acta geographica Slovenica, The environment, Geografski pregled in knjižne zbirke Naravne nesrčee v Sloveniji. Nika Razpotnik Visković je gostujoča urednica revije Acta geographica Slovenica in urednica zbirke regionalni razvoj. Janez Nared je urednik zbirke regionalni razvoj. Katarina Polajnar Horvat je urednica zbirke regionalni razvoj. Mateja Šmid Hribar je članica uredniškega odbora enciklopedije Dedi.
C.05 Uredništvo nacionalne revije
Mimi Urbanc je v času, ko je bila gostujoča raziskovalka na Havajski univerzi Manoa, imela predavanje v okviru rednega ciklusa predavanj, namenjenega profesorjem in podiplomskih študentom. V predavanju se je osredotočila na zgodovino proučevanja pokrajin, na aktualne trende in vsebinske poudarke v preučevanju pokrajin v Sloveniji in na sodobne procese v pokrajini in iskala vzporednice s trendi v ameriški/anglosaksonski geografiji.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 38326061Razvoj Slovenije in njenih regij je zaradi naraščajoče vpetosti v globalne tokove vse bolj odvisen od globalnih izzivov, kot so podnebne in demografske spremembe, mednarodne migracije, gospodarska kriza ... Medijska izpostavljenost teh izzivov daje vtis o vsesplošnem poznavanju njihove problematike, kar lahko predstavlja težavo pri izvajanju razvojnih politik, zlati če politike med posameznimi ravnmi niso usklajene. Kot sta pokazali kar dve študiji, jasno prepoznanih mednarodno relevantnih procesov na regionalni in lokalni ravni ne znamo ustrezno vstaviti v razvojne koncepte. Obravnavali smo globalne izzive in njihovo vlogo v regionalnem razvoju, s čimer želimo prispevati k razpravi, s katero bo mogoče na strokovno podprtih temeljih izoblikovati medsebojno usklajene ter potrebam prilagojene razvojne ukrepe.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 281641472