Sodelovanje pri načrtovanju in gradnji avtocest na slovenskem krasu nam je omogočilo beleženje in proučevanje na novo odkritih pojavov, ki so pomemben del naše kraške dediščine. Zemeljska dela so razkrila prečni prerez matičnega Krasa, kjer se je odprlo 350 novih jam, nizkega in večinoma pokritega dolenjskega krasa s podtalnimi gozdovi in krasa v brečah Vipavske doline. Dopolnili smo znanje o starosti kraških pojavov in kraških vodah. Hkrati pa so bili izsledki v neposredno pomoč graditeljem. Odlično sodelovanje je lahko vzor za načrtovanje in izvedbo različnih posegov v kras in za spoznavanje ter varovanje naše naravne in kulturne dediščine. Izkušnje so odlična popotnica tudi za krasoslovno sodelovanje pri gradnji nove železniške proge med Divačo in Koprom.
COBISS.SI-ID: 38828077
Pripravljen je bil kritični pregled trenutne zakonodaje o varovanju okolja v Sloveniji s posebnim poudarkom na varovanju kraških območij (površja, jam in podzemnih voda). Velik problem se kaže v pomanjkanju usklajenih večsektorskih politik, ki urejajo rabo zemljišč in načrtovanje na kraških območjih v celoti, v odsotnosti podrobnih smernic in nezadostnem upoštevanju posebnosti krasa v vsej svoji kompleksnosti in ranljivosti. Predlagan je bil celovit pristop za upravljanje kraških območij, ki bi bil lahko prevzet tudi v drugih državah, bogatih s krasom.
COBISS.SI-ID: 2658243
V žveplenem izviru, kjer prihaja do mešanja padavinske in geotermalne žveplene vode, se je ustvaril poseben ekoton med anoksičnimi in oksičnimi pogoji. Ceponožni rakci (Crustacea) se v takšnih geoloških razmerah lahko uporabijo kot dodaten parameter za ovrednotenje razmer v podzemeljskih žveplenih habitatih, njihove prostorske povezanosti ter odzivov na hidrološke dogodke.
COBISS.SI-ID: 37903917
Z različnimi metodami, paleontologijo, paleomagnetizmom in Th/U in radionuklidi, smo datirali fluvialne alogene jamske sedimente v Snežni jami. Z njihovo pomočjo smo rekonstruirali tudi paleookolje reke ponikalnice, ki je tekla skozi jamo. Rekonstrukcija okolja paleo reke ter datacij sedimentov je pokazala, da je tektonski dvig v zadnjem 1,5 Ma letih dvignil celotno ozemlje z jamo za 1000 m.
COBISS.SI-ID: 38033197
Modeli razvoja kanalov v trdni kamninski podlagi največkrat zanemarijo pomen kemične erozije v primerjavi z mehansko. Medtem ko ta predpostavka velja za kanale v silikatih, je vprašljiva za primer topnih karbonatnih kamnin. Prav hitrost kemičnega odnašanja kamnine v kanalih še naprej ostaja ena večjih neznank v modelih vrezovanja strug v trdno kamninsko podlago. V članku smo uporabili podatke Geološkega zavoda ZDA iz 77 vodotokov v različnih okoljih, s katerimi smo izračunali teoretično hitrost raztapljanja apnenca. Rezultati kažejo, da je hitrost kemijske erozije reda velikosti 1 mm/leto, kar je več kot red velikosti kot so predvidevali do sedaj. Poleg tega hitrost kemične erozije variira precej manj kot hitrost mehanske erozije.
COBISS.SI-ID: 38585901